ZRC SAZU

Načrt enakosti spolov 2019-2023

Akcijski načrt za enakost spolov (NES) je dokument, ki ga je pripravila raziskovalna skupina Inštituta za kulturne in spominske študije v sodelovanju z raziskovalnim in administrativnim osebjem ZRC SAZU. Je rezultat projekta R&I PEERS (Pilotne izkušnje za izboljšanje enakosti spolov v raziskovalnih organizacijah), ki ga je financirala Evropska komisija v okviru sheme financiranja H2020 (št. pogodbe 788171). Akcijski načrt za enakost spolov ZRC SAZU je direktoruradno sprejelfebruarja 2019. Trenutna posodobljena različica odseva spremembe, sprejete po prvi in drugi delavnici v okviru projekta R&I PEERS, ki sta bili namenjeni potrjevanju načrta, kot tudi spremembe, ki so se pokazale kot potrebne v obdobju pandemije Covid-19. Načrt enakosti spolov ZRC SAZU je zasnovan tako, da upošteva strukturne razlike, ki oblikujejo različne percepcije enakosti spolov v organizaciji, najbolj relevantne značilnosti organizacijske kulture in kompleksno institucionalno strukturo.

Delavnica o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja v akademski sferi

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je ena perečih tem današnjega časa, saj je meja med poklicnim in zasebnim zabrisana bolj kot kadar koli prej. Fleksibilizacija dela, delo na domu in delo na daljavo, ideologija vsesplošne dosegljivosti ter sodobne tehnologije, ki omogočajo delo povsod in ob vsakem času, postavljajo številne izzive. O teh izzivih znotraj akademskega poklica smo spregovorili na drugi delavnici, organizirani v sklopu projekta Etika, integriteta in enakost spolov v raziskovalnem prostoru Slovenije, ki smo jo organizirali po spletu 20. aprila 2022. Na začetku je dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU) predstavila priporočila Evropske komisije za ukrepe na tem področju. Za tem je dr. Jovana Mihajlović Trbovc (ZRC SAZU) vodila pogovor s predstavnicami Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem ter Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter predstavnikom ZRS Koper, ki so delili izkušnje načrtovanja in izvajanja ukrepov, kot so: omogočanje prijaznega in spodbudnega delovnega okolja z možnostjo dela od doma; nudenje finančne in administrativne pomoči mladim raziskovalcem_kam na začetku znanstvene kariere, ki se z majhnimi otroki odpravljajo na izobraževanje v tujino; izvajanja različnih oblik izobraževanja in okroglih miz za vse zaposlene; iskanje možnosti za organizacijo univerzitetnega vrtca in drugih oblik varstva; izvajanje letnih anket med zaposlenimi o potrebah usklajevanja zasebnega in delovnega področja, ipd. Na koncu delavnice smo se strinjali, da so izzivi številni in je potrebno o njih javno govoriti, saj ne vključujejo le vodstev organizacij, temveč tudi pristojne državne institucije (MIZŠ, Nakvis, ARRS), ki postavljajo pogoje za napredovanja, habilitacije, prijave projektov in druge oblike bibliometričnega ocenjevanja. Posnetek delavnice je dostopen na tej povezavi.

Delavnica o uporabi ankete GEAM za zaposlene na akademskih institucijah

V okviru projekta Etika, integriteta in enakost spolov v raziskovalnem prostoru Slovenije: med politikami in njihovo implementacijo, ki se izvaja v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021«, smo 10. marca 2022 izvedli delavnico o anketi GEAM, kot pomoč vsem institucijam, ki pripravljajo načrt za enakost spolov (NES). Načrt je namreč postal pogoj za prijavo na razpise Horizon Europe, pripravljen pa mora biti na podlagi analize stanja in zbiranja podatkov v organizaciji, tudi s pomočjo ankete med zaposlenim osebjem. Ta je prosto dostopna in modularna – institucija, ki se odloči, da jo bo izvedla, lahko izbere, katera vprašanja želi in katerih ne želi vključiti v izvedbo.  

Anketa GEAM je bila razvita v okviru evropskega projekta ACT, nato pa smo jo prevedli v slovenščino in prilagodili našemu kontekstu. Delavnico je vodila dr. Ana Hofman, ki je koordinirala proces prilagajanja ankete slovenskemu akademskemu okolju.

Delavnice so se udeležili predstavnice_ki administrativnega osebja ter raziskovalke_ci z devetih akademskih institucij v Sloveniji, ki na svojih ustanovah sodelujejo v izdelavi ali izvajanju NES-a. Predstavljene so jim bile možnosti, ki jih ponuja anketa za zbiranje informacij o položaju zaposlenih raziskovalcev_k, o zadovoljstvu z delovnim okoljem, dojemanju enakosti spolov in o težavah, s katerimi se raziskovalci_ke srečujejo (kot so trpinčenje in nadlegovanje na delovnem mestu, vpliv pandemije Covid-19 na znanstvenoraziskovalno delo itn.). Posnetek delavnice si lahko ogledate tukaj.

Ženske v matematiki – galerija portretov: razstava in okrogla miza ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti

Italien, Cortona, September 2015, European Women in Mathematics EWM, Dr. Katarzyna (Kasia) Rejzner, Department of Mathematics, University of York/GB

V počastitev mednarodnega dneva žensk in deklet v znanosti (11. februarja) bo med 11. in 25. februarjem 2022 v Atriju ZRC na ogled razstava “Ženske v matematiki – galerija portretov.” Gre za razširitev razstave “Women of mathematics throughout Europe – A gallery of portraits”, ki je od leta 2016 gostovala že v več kot 100 mestih po Evropi in svetu (http://womeninmath.net/). Razširitev smo v sodelovanju z DMFA Slovenije in Univerzo na Primorskem pripravili z avtoricama Sylvio Paycha in Noel Matoff za 8. Evropski matematični kongres (https://www.8ecm.si), ki je potekal julija 2020 v Portorožu.

Ob otvoritvi razstave bo v petek, 11.2., ob 14. uri, potekala okrogla miza, pri kateri bodo sodelovale tri portretiranke:

• prof.dr. Blaženka Divjak (Univerza v Zagrebu),

• prof.dr. Neža Mramor Kosta (DMFA Slovenije),

• prof.dr. Dušanka Perišić (Univerza v Novem Sadu).

Pogovor bo vodila dr. Jovana Mihajlović Trbovc (Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU). Dogodek bo potekal v organizaciji DMFA Slovenije in projekta R&I PEERS, ki ga vodi ZRC SAZU.

Vljudno vabljeni!

Obravnava spolnega nadlegovanja v akademskem okolju mora biti tudi sistemsko urejena

Prejšnji teden (2. 12. 2021) je Slovenska tiskovna agencija STA organizirala spletno razpravo o nadlegovanju v akademskem okolju z naslovom: “Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru – Kaj se zgodi po prijavi?” , ki jo je povezovala dr. Jovana Mihajlovic Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Posnetek si lahko zavrtite na tej povezavi: http://znanost.sta.si/…/obravnava-spolnega-nadlegovanja.

Načrt za enakost spolov kot pogoj za projekte Obzorje Evropa

Na delavnici “Načrt za enakost spolov na akademskih institucijah: zakaj in kako“, ki se je zgodila 18.2.2021 v organizaciji projektov CHANGE in ACT, dr. Jovana Mihajlović Trbovc je razložila kaj dejansko pomeni nov vstopni pogoj za prijave na razpise Obzorje Evropa. Tukaj si lahko ogledate slajde njene prezentacije.

Preberi več “Načrt za enakost spolov kot pogoj za projekte Obzorje Evropa”

Načrt za enakost spolov postaja predpogoj za prijavo na razpise Obzorje Evropa (2021-2027)

Evropska komisija oz. Generalni direktorat za raziskovanje in inovacije z letom 2021 predvidoma uvaja novo pravilo, ki določa, da bodo morale imeti javne institucije, ki se želijo prijaviti na razpise Obzorje Evropa – novi okvirni sedemletni program, ki bo nadomestil program Obzorje 2020 – akcijski načrt za enakost spolov (gender equality plan). Novo politiko je Evropska komsija kot možnost najavila že v svoji novi Strategiji za enakost spolov 2020-2025 (str. 16–17), ki je bila objavljena 5. 3. 2020 in uradno predstvljena na spletni konferenci European Research & Innovation Days, na seji 22. 9. 2020. Ob predstavitvi je Jean-Eric Paquet (vodja Generalnega direktorata za raziskave in inovacije) povedal: »We will now ask all beneficiaries under Horizon Europe to have put in place gender equality plan. So that is not any more an offer, it will be a requirement. … in other words, every public organisation interested to team up in a consortium to bid for funding under Horizon Europe will need to put in place such a gender eqaulity plan« (10:26 min. na posnetku seje). Slovenska znanstvena javnost je za novi pogoj lahko slišala na spletnem posvetu Perspektivnost poklica raziskovalcev in raziskovalk, 24. 11. 2020, ki je bil organiziran kot del serije dogodkov Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! (predstavitev Uršule Konečnik, Nacionalna kontaktna oseba za Obzorje 2020 – Znanost z družbo in za njo (SW4S) ter sekretarka Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri MIZŠ, 41:55 min na posnetku). Evropska komisija zaenkrat ne bo preverjala uspešnosti implementacije določenega načrta za enakost spolov oz. njegovih kratkoročnih ali dolgoročnih učinkov – zaenkrat je treba imeti tovrsten načrt kot javno dostopen dokument. Novi pogoj uradno še ni formaliziran, nedvomno pa bo v neki obliki veljal že na razpisih 2021.

Kaj to dejansko pomeni? Več podrobnosti je podala dr. Anne Pépin iz Sektorja za spol Generalnega direktorata za raziskave in inovacije na trans-evropskem povezovalnem dogodku (angl. matching event) v organizaciji projekta ACT – Skupnosti prakse za pospeševanje enakosti spolov in institucionalnih sprememb v evropski znanstvenoraziskovalni sferi, 12. 10. 2020 (glej program in poročilo). Načrt za enakost spolov bo moral vsebovati ukrepe, združene v osnovne gradnike (angl. building blocks), ki bodo naslavljali naslednje tematike:

  • enake možnosti spolov pri zaposlovanju in kariernem napredovanju (recruitment and career progression),
  • uravnotežena zastopanost spolov na vodilnih in odločevalskih položajih (gender balance in leadership and decision-making),
  • usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja znotraj organizacijske kulture (work-life balance and organisational culture),
  • upoštevanje dimenzije spola v vsebini raziskav in poučevanja (integration of the gender dimension into research and teaching content),
  • ukrepi za preprečevanje nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem (gender-based violence including sexual harassment) (glej predstavitev dr. Pépin, slajd 12; ter 45:14 min. na predstavitvi Uršule Konečnik).

Pomembno je pojasniti, da mora vsaka organizacija narediti svoj načrt za enakost spolov na podlagi analize stanja v svoji organizaciji, predvsem pa na podlagi sistematičnega zbiranja podatkov (razčlenjenih po spolu) o zaposlenih na instituciji. To pomeni, da zgolj kopiranje »dobrih praks« od drugod ne bo zadostovalo; poleg tega bo morala morala organizacija za premišljeno izdelavo tovrstnega načrta vložiti vire (čas, denar, strokovno pomoč).

Ker veliko viskošolskih in raziskovalnih organizacij načrta za enakost spolov še nima, zlasti v novejših državah članicah, je predvideno enoletno prehodno obdobje (46:30 min. na predstavitvi Uršule Konečnik). V Sloveniji sta tovrsten načrt zaenkrat sprejeli le ZRC SAZU in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, na Kemijskem inštitutu ter ZRS Koper pa je načrt v različnih fazah priprave. Nova formalna zahteva za prijave na razpise Obzorje Evropa  bo nedvomno spodbudila znanstvene ustanove k sprejetju načrtov za enakost spolov. Vendar se s tem odpira tudi nevarnost, da se bodo institucije lotile tega le kot o(d)pravljanje formalnosti, ne pa kot poskus dejanske institucionalne spremembe.

Več informacij o tem, kako izdelati načrt za enakost spolov na raziskovalni oz. akademski instituciji in kako s tem doseči trajne spremebe v smeri večje enakosti (ne le med spoli), lahko dobite na spletnih izobraževanjih, ki jih ponuja Gender Equality Academy ali na portalu GEAR tool, ki ga je razvil Evropski inštitut za enakost spolov. V spletni bazi GenPORT pa lahko najdete tudi vrsto priročnikov na to temo, ki so bili razviti znotraj evropskih projektov.

Besedilo pripravila Jovana Mihajlović Trbovc