O možeh besedah, regljajočih babah in ostalih (folklornih) stereotipih

“Že jezik nakazuje razlike v dojemanju posameznega spola, pregovori pa pokažejo, kako kruta je družba pri določanju vrednosti in pomena obeh spolov: ceni le tiste, ki imajo denar, oziroma tiste, ki so sposobni skrbeti za svojo okolico, torej tiste, ki so »uporabni« in »pridodajo k družbi, tj. so pridni«.

Čeprav je v družbi prišlo do nekaj manjših sprememb glede stereotipov o spolih, te niso spremenile glavnih stereotipnih podob o spolu, in to ne glede na žanr folklornega obrazca. Razbrati je celo, da so se nekateri stereotipi še ojačali (klepetavost in neumnost žensk). Na teh primerih lahko vidimo, kako globoko so stereotipi usidrani v družbo, in hkrati, kako stabilni so folklorni obrazci, ki so njihovi nosilci.”

V spletnem časopisu Alternator je izšel prispevek dr. Saše Babič z omenjenim naslovom O možeh besedah, regljajočih babah in ostalih (folklornih) streotipih.

Pandemija Covid-19 in raziskovalno delo iz perspektive spola

Pandemija Covid-19 ni samo korenito spremenila naših vsakodnevnih navad, prinesla je tudi veliko izzivov, posegla v številne pravice in doprinesla k poglabljanju neenakosti. Vendar ti učinki pandemije ne delujejo na vse enako. Njihovo delovanje je v veliki meri pogojeno z odnosi moči med različnimi družbenimi skupinami, dinamiko med družbenimi razredi ter tudi med spoli, o čemer smo že pisali na tej spletni strani.

Raziskovalke_ci, prav tako kot drugi, zaznavamo negativne učinke pandemije. Ti učinki se kažejo predvsem kot posledica razlik v pogojih raziskovalnega dela v času pandemije, ko je delo nemogoče ločiti od družinskega in privatnega življenja. Raziskovalke in raziskovalce – starše, je pandemija prisilila k hitri reorganizaciji dela in družinskega življenja. Kot opozarja članek v reviji Nature, je v daljšem časovnem obdobju za pričakovati, da bodo uspešnejši tisti_e raziskovalci_ke, ki jim v času epidemije ni bilo treba skrbeti za otroke in sodelovati v njihovem šolanju od doma.  

Preberi več “Pandemija Covid-19 in raziskovalno delo iz perspektive spola”

Pandemija iz perspektive spola: nasilje v družini, breme skrbstvenega dela, omejene reproduktivne pravice, rušilni ekonomski učinki

Pandemijo Covid-19, tako kot njene družbene posledice, ne gre ločiti od dinamik med spoli, opozarjajo številne nevladne organizacije, raziskovalci in mediji. Nasilje v družini, dodatno skrbstveno delo, večja revščina, a tudi višja umrljivost zaradi virusa, so le nekatere od spolno zaznamovanih posledic pandemije. Preberi več “Pandemija iz perspektive spola: nasilje v družini, breme skrbstvenega dela, omejene reproduktivne pravice, rušilni ekonomski učinki”

Posnetek posveta “Prezrte dimenzije spola v znanstvenih raziskavah”

Eden izmed zadnjih javnih dogodkov, ki smo ga na ZRC SAZU gostili pred uvedbo epidemije,  je bil posvet »Prezrte dimenzije spola v znanstvenih raziskavah«, ki ga je 9. marca 2020 organizirala Komisija za enake možnosti na področju znanosti s pomočjo Ministrstva za izobraževanje, SRIP Zdravje – medicina in projekta ACT – Skupnosti prakse za pospeševanje enakosti spolov in institucionalnih sprememb v evropski znanstvenoraziskovalni sferi. Preberi več “Posnetek posveta “Prezrte dimenzije spola v znanstvenih raziskavah””

Smernice za spolno občutljivo rabo jezika

3. marca 2020 smo na ZRC SAZU organizirali Seminar o rabi spolno občutljivega jezika v raziskovalnih organizacijah. Seminarja so se udeležile članice Skupine za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah – Alt+G iz različnih slovenskih raziskovalnih organizacij, tako raziskovalke, kot zaposlene v administraciji. Preberi več “Smernice za spolno občutljivo rabo jezika”

Protestno pismo ob odpovedi delovnega razmerja dr. Urše Opara Krašovec

Podpisnice in podpisniki smo z zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljali vesti o odpovedi delovnega razmerja znanstveni svetnici dr. Urši Opara Krašovec, sindikalni zaupnici, na Fakulteti za elektrotehniko UL, ki jo je izrekel dekan prof. dr. Gregor Dolinar. Potek dogodkov pred odpovedjo delovnega razmerja namreč kaže na očitno zvezo med kritično naravnanostjo znanstvene svetnice in odpovedjo: menimo, da je bil namen odpoved utišanje, discipliniranje in kaznovanje. Preberi več “Protestno pismo ob odpovedi delovnega razmerja dr. Urše Opara Krašovec”

Vidne znanstvenice na Fakulteti za elektrotehniko ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti

Leta 2016 je Generalna skupščina združenih narodov z resolucijo utemeljila mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ki ga obeležujemo 11. februarja, z namenom doseči polno in enako udeležbo žensk v znanosti. Kar zadeva udeležbo obeh spolov na študijskih smereh, diplomantke v Sloveniji že prevladajujo nad diplomanti, a je položaj žensk povsem drugačen na področju akademskih zaposlitev, kjer je večina rednih in izrednih profesorjev moških. Preberi več “Vidne znanstvenice na Fakulteti za elektrotehniko ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti”

Skupina Alt+G pripravila javni odziv na video agencije SPIRIT

Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah – Alt+G, katere dejavnosti potekajo v okviru projekta ACT – Skupnosti prakse za pospeševanje enakosti spolov in institucionalnih sprememb v evropski znanstvenoraziskovalni sferi, se je odzvala na promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija). Promocijski video z naslovom Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna. želi prikazati Slovenijo kot napredno in okoljsko ozaveščeno deželo, ki je dobra priložnost za tuja vlaganja. Istočasno je Slovenija prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah. Odziv skupine Alt+G in seznam organizacij, ki so izrazile podporo javnemu pismu, si lahko preberete na blogu skupine Alt+G

Raziskujte, kar vas veseli!

Danes je na ZRC SAZU, v Mali dvorani SAZU, ob 12.30 potekala okrogla miza z naslovom Od prepričljive ideje in kakovostnega raziskovalnega dela do odlične objave: izkušnje (mlajših) raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU, ki sta jo soorganizirala dr. Mimi Urbanc, namestnica direktorja ZRC SAZU, in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Sodelujoči pri okrogli mizi o kakovostnih objavah mladih doktoric in doktorjev so bili: dr. Mateja Breg Valjavec iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki je doktorirala iz krasoslovja, dr. Rok Benčin, ki je zaposlen kot znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, in dr. Nataša Rogelja Caf, ki se na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ukvarja predvsem z antropologijo življenjskostilskih migracij. Vsi našteti so bili za sodelovanje izbrani zaradi odmevnih objav v mednarodnih znanstvenih revijah ali pri uglednih založbah, je uvodoma poudarila Mimi Urbanc, ki je pogovor moderirala. Preberi več “Raziskujte, kar vas veseli!”

Ana Rotter: “Mehki prijemi in vključevanje vseh zaposlenih so ključ za uspešen akcijski načrt za uveljavljanje enakosti spolov v znanosti”

Ana Rotter, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo na Morski biološki postaji Piran, je z nami delila svoje izkušnje na področju dela promocije enakosti spolov in predstavile poglavitne ovire pri implementaciji akcijskih načrtov za uveljavljanje enakosti spolov. Kot je dejala, je za mikrobiologinjo in statističarko nekoliko nenavadno, da se intenzivno zavzema na področju enakosti spolov, kjer tradicionalno prevladujejo humanistke in humanisti. A je prav zato njena izkušnja toliko bolj dragocena. Ano Rotter smo gostili kot vabljeno predavateljico v okviru mednarodnega srečanja partnerjev projekta R&I PEERSPilotne izkušnje za izboljšanje enakosti spolov v raziskovalnih organizacijah. Preberi več “Ana Rotter: “Mehki prijemi in vključevanje vseh zaposlenih so ključ za uspešen akcijski načrt za uveljavljanje enakosti spolov v znanosti””