Protestno pismo ob odpovedi delovnega razmerja dr. Urše Opara Krašovec

Podpisnice in podpisniki smo z zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljali vesti o odpovedi delovnega razmerja znanstveni svetnici dr. Urši Opara Krašovec, sindikalni zaupnici, na Fakulteti za elektrotehniko UL, ki jo je izrekel dekan prof. dr. Gregor Dolinar. Potek dogodkov pred odpovedjo delovnega razmerja namreč kaže na očitno zvezo med kritično naravnanostjo znanstvene svetnice in odpovedjo: menimo, da je bil namen odpoved utišanje, discipliniranje in kaznovanje. To so v demokratičnem znanstvenem okolju nedopustna ravnanja, še posebej, ker se zdi, da ne gre za enkraten dogodek, temveč za sistemsko diskriminacijo po spolu: v kratkem času so bile s fakultete odpuščene tri znanstvenice. Dr. Opara Krašovec se je kritično zoperstavila škodljivi praksi akademskega parazitiranja, prakse, pri kateri nekateri vodje raziskovalnih skupin sopodpisujejo članke sodelavk in sodelavcev z argumentom, da so priskrbeli denar za raziskave. Dr. Opara Krašovec je tudi javno kritizirala sistem financiranja znanstvenih projektov pri ARRS, pri čemer je ubesedila kritiko stotin slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, in se je s podporo mnogih tudi prijavila na zadnji razpis za direktorico ARRS.

Vodstvo Fakultete za elektrotehniko nasprotno trdi, da je znanstvena svetnica dobila odpoved iz poslovnih razlogov kot »nesposobna«, češ da ni uspela pridobiti raziskovalnih projektov, iz katerih bi pridobivala sredstva za svojo plačo. Poudarjamo, da je za zaposlitev uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev predvideno stabilno financiranje na raziskovalnih programih. Dr. Opara Krašovec so iz tega financiranja izločili kljub njeni nesporni znanstveni odličnosti, mednarodni uveljavljenosti in relevantnosti njenih raziskav na področju materialov za solarno energetiko. Ob tem poudarjamo, da je uveljavljeni sistem preživetvene odvisnosti raziskovalk in raziskovalcev od sredstev, ki si jih sami pridobijo na trgu, močno sporna praksa.

Ob povedanem ugotavljamo tudi, da so ženske v slovenski znanosti podzastopane na najvišjih položajih, ki jih zasedajo pretežno moški; pri nagrajevanju za vrhunsko znanstveno delo, ki so ga deležni večinoma moški; in pri članstvu v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je večina članov moških. Zaradi neenakosti po spolu moški pridobivajo več sredstev za raziskovalno delo, imajo več možnosti odločanja in razporejanja (davkoplačevalskih) sredstev, njihova raziskovalska delovna mesta pa so bistveno manj ogrožena kot pri ženskah. Zaradi vsega tega je še toliko bolj zaskrbljujoče, da se je poskus discipliniranja dr. Opara Krašovec zgodil, ko se je uprla škodljivim, ustaljenim praksam in spolnim normam. Opozoriti želimo tudi na razkorak med leporečenjem, s katerim so na Fakulteti za elektrotehniko UL pospremili 11. februar, mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, in prakso, ki so jo demonstrirali s svojim ravnanjem. Podpisnice in podpisniki se zavzemamo za spolno uravnoteženo, kritično in dejavno znanstveno skupnost. Zato pozdravljamo novico, da je bila odpoved delovnega razmerja zn. sv. Urši Opara Krašovec medtem umaknjena, in vsekakor pričakujemo, da se ji bo vodstvo Fakultete za elektrotehniko UL javno opravičilo za poskuse onemogočanja in utišanja.

Podpisnice in podpisniki:

dr. Darja Zaviršek, dr. Ana Rotter, dr. Marta Klanjšek Gunde, dr. Friderik Klampfer, dr. Ana Hofman, dr. Irena Šumi, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, dr. Boris Vezjak, dr. Tanja Petrović, dr. Smiljana Gartner, dr. Nadja Furlan Štante, dr. Vesna Leskošek, dr. Valerija Vendramin, dr. Marina Tavčar Krajnc, dr. Matjaž Jager, dr. Mojca Urek, dr. Živa Kos, dr. Milica Antić Gaber, dr. Ana Marija Sobočan, dr. Marija Javornik Krečič, dr. Simon Zupan, Damir Mlakar, dr. Janja Batič, dr. Duška Knežević Hočevar.

Vidne znanstvenice na Fakulteti za elektrotehniko ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti

Leta 2016 je Generalna skupščina združenih narodov z resolucijo utemeljila mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ki ga obeležujemo 11. februarja, z namenom doseči polno in enako udeležbo žensk v znanosti. Kar zadeva udeležbo obeh spolov na študijskih smereh, diplomantke v Sloveniji že prevladajujo nad diplomanti, a je položaj žensk povsem drugačen na področju akademskih zaposlitev, kjer je večina rednih in izrednih profesorjev moških. Preberi več “Vidne znanstvenice na Fakulteti za elektrotehniko ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti”

Skupina Alt+G pripravila javni odziv na video agencije SPIRIT

Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah – Alt+G, katere dejavnosti potekajo v okviru projekta ACT – Skupnosti prakse za pospeševanje enakosti spolov in institucionalnih sprememb v evropski znanstvenoraziskovalni sferi, se je odzvala na promocijski video Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija). Promocijski video z naslovom Slovenija. Zelena. Ustvarjalna. Pametna. želi prikazati Slovenijo kot napredno in okoljsko ozaveščeno deželo, ki je dobra priložnost za tuja vlaganja. Istočasno je Slovenija prikazana kot država, v kateri ustvarjalni potencial nosijo le moški, žensk pa skorajda ni prikazanih, oziroma se pojavljajo le v podpornih vlogah. Odziv skupine Alt+G in seznam organizacij, ki so izrazile podporo javnemu pismu, si lahko preberete na blogu skupine Alt+G

Raziskujte, kar vas veseli!

Danes je na ZRC SAZU v Mali dvorani SAZU ob 12.30 potekala okrogla miza z naslovom Od prepričljive ideje in kakovostnega raziskovalnega dela do odlične objave: izkušnje (mlajših) raziskovalk in raziskovalcev ZRC SAZU, ki sta jo soorganizirala dr. Mimi Urbanc, namestnica direktorja ZRC SAZU, in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Sodelujoči pri okrogli mizi o kakovostnih objavah mladih doktoric in doktorjev so bili: dr. Mateja Breg Valjavec iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki je doktorirala iz krasoslovja, dr. Rok Benčin, ki je zaposlen kot znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, in dr. Nataša Rogelja Caf, ki se na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ukvarja predvsem z antropologijo življenjskostilskih migracij. Vsi našteti so bili za sodelovanje izbrani zaradi odmevnih objav v mednarodnih znanstvenih revijah ali pri uglednih založbah, je uvodoma poudarila Mimi Urbanc, ki je pogovor moderirala. Preberi več “Raziskujte, kar vas veseli!”

Ana Rotter: “Mehki prijemi in vključevanje vseh zaposlenih so ključ za uspešen akcijski načrt za uveljavljanje enakosti spolov v znanosti”

Ana Rotter, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo na Morski biološki postaji Piran, je z nami delila svoje izkušnje na področju dela promocije enakosti spolov in predstavile poglavitne ovire pri implementaciji akcijskih načrtov za uveljavljanje enakosti spolov. Kot je dejala, je za mikrobiologinjo in statističarko nekoliko nenavadno, da se intenzivno zavzema na področju enakosti spolov, kjer tradicionalno prevladujejo humanistke in humanisti. A je prav zato njena izkušnja toliko bolj dragocena. Ano Rotter smo gostili kot vabljeno predavateljico v okviru mednarodnega srečanja partnerjev projekta R&I PEERSPilotne izkušnje za izboljšanje enakosti spolov v raziskovalnih organizacijah. Preberi več “Ana Rotter: “Mehki prijemi in vključevanje vseh zaposlenih so ključ za uspešen akcijski načrt za uveljavljanje enakosti spolov v znanosti””

Feministična tura po Ljubljani opozarja na pozabljeno zgodovino žensk

V teh dneh sta minili dve leti, odkar je zavod Urbana Vrana prvič izvedel tako imenovano feministično turo po Ljubljani. Prvo idejo za sprehod po izbranih mestnih točkah, ki naj osvetli zamolčane ali pozabljene zgodbe žensk iz mestne in širše zgodovine, je predstavil Gregor Bulc, direktor zavoda. K uresničitvi ideje je povabil Jasmino Jerant, feministično aktivistko, nekdanjo urednico edine feministične radijske oddaje pri nas, Sektor Ž na Radiu Študent ter nekdanjo sodelavko festivala Rdeče zore, ki je magistrirala na Srednjeevropski Univerzi v Budimpešti iz političnih znanosti in ki k feminističnemu sprehodu po Ljubljani prispeva tudi kot politologinja. Preberi več “Feministična tura po Ljubljani opozarja na pozabljeno zgodovino žensk”

Rezultati ankete med zaposlenimi o dojemanju enakosti spolov na ZRC SAZU

V okviru mednarodnega projekta R&I PEERS– Pilotne izkušnje za izboljšanje enakosti spolov v raziskovalnih organizacijahsmo julija 2018 na ZRC SAZU izvedli spletno anketo med zaposlenimi, v kateri je sodelovalo 180 oseb, kar predstavlja 53 % zaposlenih. Odzvalo se je več raziskovalnega kot podornega osebja, zato anketa predstavlja stališča predvsem slednjih. Zanimalo nas je, kako dojemajo enakost spolov na naši ustanovi, ter kakšen odnos imajo do obstoječih in predlaganih ukrepov za zagotovitev enakosti spolov. Preberi več “Rezultati ankete med zaposlenimi o dojemanju enakosti spolov na ZRC SAZU”

Analiza praks nagrajevanja in promoviranja znanstvenih dosežkov na ZRC SAZU

V okviru projekta R&I PEERS– Pilotne izkušnje za izboljšanje enakosti spolov v raziskovalnih organizacijahsmo na Inštitutu za kulturne in spominske študije izdelali dve analizi, ki obravnavata prakse nagrajevanja in promoviranja znanstvenih dosežkov na ZRC SAZU. Analizi sta pokazali na določene vzorce v omenjenih praksah ter nesorazmerja v zastopanosti raziskovalk_cev po spolu, nazivu, disciplini in drugih merilih. Preberi več “Analiza praks nagrajevanja in promoviranja znanstvenih dosežkov na ZRC SAZU”

»ZRC je tudi ženskega spola«: pogovor o promociji dosežkov raziskovalk ZRC SAZU

20. maja smo organizirali pogovor z naslovom »ZRC je tudi ženskega spola«, kar je prvi iz sklopa dogodkov ŽRC SAZU, ki bodo namenjeni promociji znanstvene odličnosti raziskovalk. K tokratnemu pogovoru v Atriju ZRC smo povabili štiri odlične raziskovalke, zaposlene na ZRC SAZU, ki so v zadnjem času še posebej opozorile nase. Arheologinja Lucija Grahek stoji za odkritjem redkega zlatnika iz časa železne dobe, etnomuzikologinja Ana Hofman je prejela avstrijsko znanstveno nagrado Danubius, zgodovinarko Petro Svoljšak poznamo kot glavno osebo, odgovorno za promocijo Prve svetovne vojne v slovenski javnosti, Alenko Zupančič pa kot mednarodno odmevno filozofinjo, ki je pred kratkim objavila tretjo knjigo pri MIT Press, eni največjih mednarodnih znanstvenih založb. Preberi več “»ZRC je tudi ženskega spola«: pogovor o promociji dosežkov raziskovalk ZRC SAZU”

Ustanovljena skupina Alt+G

4. maja 2019 je na ZRC SAZU potekal preliminarni sestanek Skupine za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah – Alt+G. Dejavnosti skupine Alt+G potekajo v okviru projekta ACT – Skupnosti prakse za pospeševanje enakosti spolov in institucionalnih sprememb v evropski znanstvenoraziskovalni sferi. Skupina druži posameznice_ke s 14 raziskovalnih zavodov in univerz v Sloveniji, ki želijo sprožiti spremembe v svojih ustanovah. Namen skupine Alt+G je izvajati tiste dejavnosti, ki jih v drugih državah opravljajo službe za enakost spolov in raznolikost. Prav zaradi drugačnega pristopa k vodenju ustanov smo v nazivu in logotipu skupine Alt+G poudarili pojem “alternativnih infrastruktur”.