Načrt za enakost spolov postaja predpogoj za prijavo na razpise Obzorje Evropa (2021-2027)

Evropska komisija oz. Generalni direktorat za raziskovanje in inovacije z letom 2021 predvidoma uvaja novo pravilo, ki določa, da bodo morale imeti javne institucije, ki se želijo prijaviti na razpise Obzorje Evropa – novi okvirni sedemletni program, ki bo nadomestil program Obzorje 2020 – akcijski načrt za enakost spolov (gender equality plan). Novo politiko je Evropska komsija kot možnost najavila že v svoji novi Strategiji za enakost spolov 2020-2025 (str. 16–17), ki je bila objavljena 5. 3. 2020 in uradno predstvljena na spletni konferenci European Research & Innovation Days, na seji 22. 9. 2020. Ob predstavitvi je Jean-Eric Paquet (vodja Generalnega direktorata za raziskave in inovacije) povedal: »We will now ask all beneficiaries under Horizon Europe to have put in place gender equality plan. So that is not any more an offer, it will be a requirement. … in other words, every public organisation interested to team up in a consortium to bid for funding under Horizon Europe will need to put in place such a gender eqaulity plan« (10:26 min. na posnetku seje). Slovenska znanstvena javnost je za novi pogoj lahko slišala na spletnem posvetu Perspektivnost poklica raziskovalcev in raziskovalk, 24. 11. 2020, ki je bil organiziran kot del serije dogodkov Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! (predstavitev Uršule Konečnik, Nacionalna kontaktna oseba za Obzorje 2020 – Znanost z družbo in za njo (SW4S) ter sekretarka Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri MIZŠ, 41:55 min na posnetku). Evropska komisija zaenkrat ne bo preverjala uspešnosti implementacije določenega načrta za enakost spolov oz. njegovih kratkoročnih ali dolgoročnih učinkov – zaenkrat je treba imeti tovrsten načrt kot javno dostopen dokument. Novi pogoj uradno še ni formaliziran, nedvomno pa bo v neki obliki veljal že na razpisih 2021.

Kaj to dejansko pomeni? Več podrobnosti je podala dr. Anne Pépin iz Sektorja za spol Generalnega direktorata za raziskave in inovacije na trans-evropskem povezovalnem dogodku (angl. matching event) v organizaciji projekta ACT – Skupnosti prakse za pospeševanje enakosti spolov in institucionalnih sprememb v evropski znanstvenoraziskovalni sferi, 12. 10. 2020 (glej program in poročilo). Načrt za enakost spolov bo moral vsebovati ukrepe, združene v osnovne gradnike (angl. building blocks), ki bodo naslavljali naslednje tematike:

  • enake možnosti spolov pri zaposlovanju in kariernem napredovanju (recruitment and career progression),
  • uravnotežena zastopanost spolov na vodilnih in odločevalskih položajih (gender balance in leadership and decision-making),
  • usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja znotraj organizacijske kulture (work-life balance and organisational culture),
  • upoštevanje dimenzije spola v vsebini raziskav in poučevanja (integration of the gender dimension into research and teaching content),
  • ukrepi za preprečevanje nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem (gender-based violence including sexual harassment) (glej predstavitev dr. Pépin, slajd 12; ter 45:14 min. na predstavitvi Uršule Konečnik).

Pomembno je pojasniti, da mora vsaka organizacija narediti svoj načrt za enakost spolov na podlagi analize stanja v svoji organizaciji, predvsem pa na podlagi sistematičnega zbiranja podatkov (razčlenjenih po spolu) o zaposlenih na instituciji. To pomeni, da zgolj kopiranje »dobrih praks« od drugod ne bo zadostovalo; poleg tega bo morala morala organizacija za premišljeno izdelavo tovrstnega načrta vložiti vire (čas, denar, strokovno pomoč).

Ker veliko viskošolskih in raziskovalnih organizacij načrta za enakost spolov še nima, zlasti v novejših državah članicah, je predvideno enoletno prehodno obdobje (46:30 min. na predstavitvi Uršule Konečnik). V Sloveniji sta tovrsten načrt zaenkrat sprejeli le ZRC SAZU in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, na Kemijskem inštitutu ter ZRS Koper pa je načrt v različnih fazah priprave. Nova formalna zahteva za prijave na razpise Obzorje Evropa  bo nedvomno spodbudila znanstvene ustanove k sprejetju načrtov za enakost spolov. Vendar se s tem odpira tudi nevarnost, da se bodo institucije lotile tega le kot o(d)pravljanje formalnosti, ne pa kot poskus dejanske institucionalne spremembe.

Več informacij o tem, kako izdelati načrt za enakost spolov na raziskovalni oz. akademski instituciji in kako s tem doseči trajne spremebe v smeri večje enakosti (ne le med spoli), lahko dobite na spletnih izobraževanjih, ki jih ponuja Gender Equality Academy ali na portalu GEAR tool, ki ga je razvil Evropski inštitut za enakost spolov. V spletni bazi GenPORT pa lahko najdete tudi vrsto priročnikov na to temo, ki so bili razviti znotraj evropskih projektov.

Besedilo pripravila Jovana Mihajlović Trbovc

Sodelavke na projektih R&I PEERS in ACT smo se podpisale pod izjavo za podporo protestom zaradi krčenja pravic žensk na Poljskem

Sodelavke na projektih R&I PEERS in ACT smo se podpisale pod izjavo udeležencev_k konference „Enakost spolov v državah Srednje in Vzhodne Evrope: Politike in prakse 2020“, ki je bila organizirana 12. in 13. novembra 2020 v Vilni. Kot je zapisano v izjavi, člani_ce evropske akademske skupnosti izražamo močno podporo protestom zaradi krčenja pravic žensk na Poljskem. Kot sodelujoče_i v mednarodnih projektih, ki podpirajo enakost spolov v raziskovalnih organizacijah in visokošolskih ustanovah, enakost spolov in svobodo izražanja vidimo kot predpogoja tako za demokratično družbo kot za sodobno akademsko delovanje.

Kdo je zavezan narediti načrt za enakost spolov?

Republika Slovenija se je v nekaj ključnih uradnih strategijah in resolucijah zavezala, da bo podprla oblikovanje načrtov za enakost spolov v javnih raziskovalnih zavodih. Vendar ta zaveza zaenkrat ostaja na deklarativni ravni, saj ne obstajajo mehanizmi spodbud, kot je na primer program Athena SWAN v Veliki Britaniji, s katerimi bi Ministrstvo za izobraževanje dejansko podpiralo vzpostavljanje tovrstnih načrtov v akademskih institucijah. Brez finančnih ali strukturalnih spodbud se za enkrat načrti za enakost spolov na slovenskih akademskih institucijah oblikujejo praktično izključno kot del  temu namenjenih evropskih projektov (npr. PLOTINA, CHANGE, R&I PEERS, GEARING ROLES). Poglejmo, kako uradni dokumenti predvidevajo spodbujanje oblikovanj načrtov za enakost spolov v Sloveniji.

Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (v nadeljevanju Resolucija o raziskovalni strategiji) je, v namen doseganja cilja »Izboljšati karierne priložnosti za raziskovalce in vključitev načela enakih možnosti spolov« (poglavje 4.1, cilj št. 5), med drugim predvidevala da bi Ministrstvo za izobraževanje in Ministrstvo za gospodarstvo izdelala Akcijski načrt za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov, ki bi opredeljeval konkretne aktivnosti na tem področju (ukrep št. 34). Ob pomoči Komisije za ženske v znanosti naj bi se tudi podpirale promocijske dejavnosti ter sledilo načelu uravnoteženega zastopanja obeh spolov pri imenovanju delovnih teles v pristojnosti Ministrstva. V skladu s to Resolucijo bi morala Vlada sprejeti Akcijski načrt leta 2012, to je še vedno imela za cilj leta 2017 (vidi Poročilo o uresničevanju Resolucije 2015-2017, str. 80, 84), a se to do danes ni zgodilo. Tudi Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020 (v nadaljevanju Resolucija za enake možnosti) je predvidevala, oz. pričakovala, da bo ta nikoli uresničeni Akcijski načrt opredelil cilje in ukrepe v zvezi z zagotavljanjem enakosti spolov v raziskovanju (poglavje 2.3.1). Naj omenimo še, da Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 direktno ne naslavlja vprašanja enakosti spolov. To so bile zamujene priložnosti, da se podrobno določi, kako bi država konkretno podprla enakost spolov na področju znanosti.

Poleg omenjenega pa je Resolucija za enake možnosti postavila za cilj »povečanje udeležbe žensk v znanosti in visokem šolstvu in izboljšanje njihovega položaja«, kar naj bi se doseglo s sprejetjem usmeritev in strategij za odpravljanje ovir v akademski karieri žensk (poglavje 2.3.2, podpoglavje II). V ta namen je Slovenska strategija krepitve evropskega raziskovalnega prostora 2016–2020 (v nadeljevanju Slovenska ERA strategija) za eno izmed prioritet določila »vključitev načela enakosti spolov na področju raziskav«. S svojim sodelovanjem v Evropskem raziskovalnem prostoru (European Research Area – ERA) se je Slovenija »zavezala, da bo odpravila zakonodajne in druge ovire za izboljšanje kariernih možnosti žensk in moških v skladu z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno neuravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v  vsebinah raziskovalnih programov in projektov« (vidi Slovenska ERA strategija, str. 18). Treba je omeniti, da Ministrstvo za izobraževanje na podlagi načrtov uresničevanja Resolucije za enake možnosti podpira delovanje Komisije za enake možnosti na področju znanosti (naslednica Komisije za ženske v znanosti), sodeluje v mednarodnih mrežah (ERAC SWG GRI), projektih (Gender-Net, GENDERACTION) in raziskavah (She Figures) ter skrbi, da je sestava teles v njegovi pristojnosti uravnotežena po spolu. Praktično vse te ukrepe ponovi Slovenska ERA strategija (vidi str. 20), vendar sistemsko spodbujanje enakosti spolov v znanosti, ki zahteva tudi sistemske spremembe, tudi tukaj izostane.

Slovenska ERA strategija sicer omenja Akcijski načrt za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov, vendar ne kot nekaj kar bi Vlada pripravila, ampak kot dokument, ki bi ga morale sprejeti javne raziskovalne organizacije (cilj št. 18, na str. 19). Ustvarja se zmeda s tem, ko se enako imenujeta načrt Vlade in načrt raziskovalne inštitucije, ob tem pa se ustvarja tudi lažni vtis, da gre za uresničevanje na začetku omenjene obljube iz Resolucije o raziskovalni strategiji.

Še več, Slovenska ERA strategija daje nejasen vtis, da bi moralo priti do spremembe zakonodaje, ki bi ocenjevanje akademskih institucij za institucionalno financiranje pogojevalo z zahtevo po sprejetju akcijskih načrtov za enakost spolov (cilj. št. 17, str. 19). Poleg tega, da je ta cilj zelo nedorečeno zapisan, tudi ni predvideno kako se ga bo doseglo, saj seznam načrtovanih ukrepov na tem področju ne vsebuje nikakršnih sprememb zakonodajnega okvira. Po drugi strani je eden od predvidenih ukrepov »oblikovanje akcijskih načrtov za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov na javnih raziskovalnih inštitutih«, eden od kazalnikov uspešnosti strategije pa je »delež JRO, ki imajo gender equality plans« (glej Slovenska ERA strategija, str. 20–21). Na ta način je bilo »zakonodajno breme« oz. odgovornost za ukrepanje z vladnih organov preloženo na organizacije, ki opravljajo raziskovalno dejavnost. Poročilo o izvajanju Slovenske ERA strategije sicer pravi, da bi se »akcijski načrti morali razvijati istočasno s pripravo novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti« (str. 21). Vendar pa ne pojasnjuje jasno, kako bodo strukturne zakonodajne spremembe resnično povečale enake možnosti vseh, ki delajo na področju znanosti.

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je sicer bil v pripravi, predlog zakona, ki je bil poslan v javno obravnavo aprila 2019, pa je v členu 72. določal: »Za zagotavljanje enakih možnosti spolov javne raziskovalne organizacije sprejmejo in izvajajo progam ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnavajo njegove učinke in o njih poročajo v okviru rednih letnih poročil«. Takšni zakonski določbi manjka element sankcije, ki bi zagotovil, da se jo dejansko spoštuje. Zaradi tega je Komisija za enake možnosti na področju znanosti predložila vključitev indikatorjev s področja enakih možnosti spolov med obvezne kazalnike kakovosti, ki določajo ocenjevanje šestletnih pogodb o financiranju raziskovalnih institucij (kar je bila tudi noviteta tega zakonskega predloga). Tudi skupina Alt+G (Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah), ki jo koordiniramo na ZRC SAZU, je v kasnejši obravnavi delovne skupine za pripravo predloga zakona podala enak predlog. Zakonodajni postpek se je upočasnil s spremembo vlade marca 2020, nova verzija zakonskega predloga pa je bila poslana v medresorsko vsklajevanje v začetku septembra 2020. Nov predlog zakona ima enako določilo (v čl. 80) kot prejšnja verzija, se pravi da predlog Komisije za enake možnosti in skupine Alt+G ni bil upoštevan.

Tako so, zaenkrat, akademske ustanove deklarativno »spodbujane« k sprejetju načrtov za enake možnosti spolov, a se to ne odraža v nobenih konkretnih strukturnih podpornih ukrepih (npr. dodatno financiranje), prav tako pa ti načrti niso določeni kot sankcionirana zahteva (npr. niso pogoj v postopku akreditacije). »Breme« sprejemanja načrtov za enakost spolov je tako preloženo na akademske ustanove, brez jasnih smernic, na kakšen način bodo imele te ustanove od tega koristi (razen moralne).

O možeh besedah, regljajočih babah in ostalih (folklornih) stereotipih

“Že jezik nakazuje razlike v dojemanju posameznega spola, pregovori pa pokažejo, kako kruta je družba pri določanju vrednosti in pomena obeh spolov: ceni le tiste, ki imajo denar, oziroma tiste, ki so sposobni skrbeti za svojo okolico, torej tiste, ki so »uporabni« in »pridodajo k družbi, tj. so pridni«.

Čeprav je v družbi prišlo do nekaj manjših sprememb glede stereotipov o spolih, te niso spremenile glavnih stereotipnih podob o spolu, in to ne glede na žanr folklornega obrazca. Razbrati je celo, da so se nekateri stereotipi še ojačali (klepetavost in neumnost žensk). Na teh primerih lahko vidimo, kako globoko so stereotipi usidrani v družbo, in hkrati, kako stabilni so folklorni obrazci, ki so njihovi nosilci.”

V spletnem časopisu Alternator je izšel prispevek dr. Saše Babič z omenjenim naslovom O možeh besedah, regljajočih babah in ostalih (folklornih) streotipih.

Pandemija Covid-19 in raziskovalno delo iz perspektive spola

Pandemija Covid-19 ni samo korenito spremenila naših vsakodnevnih navad, prinesla je tudi veliko izzivov, posegla v številne pravice in doprinesla k poglabljanju neenakosti. Vendar ti učinki pandemije ne delujejo na vse enako. Njihovo delovanje je v veliki meri pogojeno z odnosi moči med različnimi družbenimi skupinami, dinamiko med družbenimi razredi ter tudi med spoli, o čemer smo že pisali na tej spletni strani.

Raziskovalke_ci, prav tako kot drugi, zaznavamo negativne učinke pandemije. Ti učinki se kažejo predvsem kot posledica razlik v pogojih raziskovalnega dela v času pandemije, ko je delo nemogoče ločiti od družinskega in privatnega življenja. Raziskovalke in raziskovalce – starše, je pandemija prisilila k hitri reorganizaciji dela in družinskega življenja. Kot opozarja članek v reviji Nature, je v daljšem časovnem obdobju za pričakovati, da bodo uspešnejši tisti_e raziskovalci_ke, ki jim v času epidemije ni bilo treba skrbeti za otroke in sodelovati v njihovem šolanju od doma.  

Preberi več “Pandemija Covid-19 in raziskovalno delo iz perspektive spola”

Pandemija iz perspektive spola: nasilje v družini, breme skrbstvenega dela, omejene reproduktivne pravice, rušilni ekonomski učinki

Pandemijo Covid-19, tako kot njene družbene posledice, ne gre ločiti od dinamik med spoli, opozarjajo številne nevladne organizacije, raziskovalci in mediji. Nasilje v družini, dodatno skrbstveno delo, večja revščina, a tudi višja umrljivost zaradi virusa, so le nekatere od spolno zaznamovanih posledic pandemije. Preberi več “Pandemija iz perspektive spola: nasilje v družini, breme skrbstvenega dela, omejene reproduktivne pravice, rušilni ekonomski učinki”

Posnetek posveta “Prezrte dimenzije spola v znanstvenih raziskavah”

Eden izmed zadnjih javnih dogodkov, ki smo ga na ZRC SAZU gostili pred uvedbo epidemije,  je bil posvet »Prezrte dimenzije spola v znanstvenih raziskavah«, ki ga je 9. marca 2020 organizirala Komisija za enake možnosti na področju znanosti s pomočjo Ministrstva za izobraževanje, SRIP Zdravje – medicina in projekta ACT – Skupnosti prakse za pospeševanje enakosti spolov in institucionalnih sprememb v evropski znanstvenoraziskovalni sferi. Preberi več “Posnetek posveta “Prezrte dimenzije spola v znanstvenih raziskavah””

Smernice za spolno občutljivo rabo jezika

3. marca 2020 smo na ZRC SAZU organizirali Seminar o rabi spolno občutljivega jezika v raziskovalnih organizacijah. Seminarja so se udeležile članice Skupine za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah – Alt+G iz različnih slovenskih raziskovalnih organizacij, tako raziskovalke, kot zaposlene v administraciji. Preberi več “Smernice za spolno občutljivo rabo jezika”