Naše znanstvenice. Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji.
Knjiga (2023), ki jo je uredila Jovana Mihajlović Trbovc, je zasnovana kot zbirka prispevkov o znanstvenicah, ki so svojo znanstveno disciplino premaknile »korak naprej«. S tem imamo v mislih raziskovalke, profesorice, inovatorke, avtorice pomembnega znanstvenega preboja ali odkritja, patenta, ali pa znanstvenice, ki so v svoje znanstveno področje uvedle novo prakso in metodologijo, ustanovile inštitut oziroma oddelek, ali pa vzpostavile pogoje za razvoj novih znanstvenih disciplin.
Profesionalne biografije 27 žensk predstavljenih v tej knjigi odkrijejo veliko več plasti tega kaj ukavrjanje z znanostjo dejansko zaobjema. Znanstveni prispevek žensk je prikazan skozi zgodbe o njihovem delu in življenju, ker profesionalno/javno nikoli ni ločeno od zasebnega/intimnega. Vprašanje kdo raziskuje nikoli ni ločeno od tega kaj oz. kateri predmet raziskuje in kako to počne. Eseji pripovedujejo zgodbo tudi o širšem družbenem prispevku, ki so ga znanstvenice pustile za sabo, ki gre bistveno onkraj ozko razumljenega znanstvenega dela. Tako knjiga želi prispevati tudi spreminjanju razumevanja kaj znanost je, kot proces ustvarjanja vednosti in znanja, kot človeško delo, družbena praksa in poslanstvo.
Priročnik za integriteto, etiko in enakost spolov v raziskovalnih organizacijah
Priročnik za integriteto, etiko in enakost spolov v raziskovalnih organizacijah (2024), ki sta ga uredila Jovana Mihajlović Trbovc in Rok Benčin je nastal v okviru projekta »Etika, integriteta in enakost spolov v raziskovalnem prostoru Slovenije: med politikami in njihovo implementacijo« (2021–2023), ki ga financirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Namen priročnika je pomagati raziskovalnim organizacijam in visokošolskim zavodom pri premišljenem soočanju z vprašanji etike, integritete in enakosti spolov skozi institucionalne spremembe. Organizacije lahko v njem najdejo vrsto napotkov za vzpostavljanje in dopolnjevanje institucionalnih mehanizmov, ki omogočajo sistematično skrb za raziskovalno etiko in integriteto ter upoštevanje načela enakosti spolov v raziskovalni dejavnosti.
Priročnik bo v pomoč vodstvu in odločevalskim telesom znanstvenoraziskovalnih organizacij pri snovanju institucionalnih politik, administrativnemu in strokovnemu osebju pri njihovi implementaciji, članicam_om za ta področja zadolženih komisij, ter izvajalkam_cem raziskav pri dajanju pobud za izboljšave, potrebne v njihovih organizacijah.
Priročnik je prosto dostopen.
Alternative Infrastructure for Gender Equality in Academic Institutions in Slovenia: Community of Practice Approach«
Poleti je pri založbi Routledge izšla knjiga A Community of Practice Approach to Improving Gender Equality in Research (2022) ki sta jo uredila Rachel Palmén in Jörg Müller, nastala pa je kot rezultat projekta ACT. V prispevku »Alternative Infrastructure for Gender Equality in Academic Institutions in Slovenia: Community of Practice Approach«, Jovana Mihajlović Trbovc popiše zgodovino prizadevanja za enakost žensk v znanosti, na kateri so gradile tudi dejavnosti skupine Alt+G (Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah), ki jo je vodila v okviru tega projekta. Prispevek pokaže, kako strukturni kontekst akademskega okolja v Sloveniji pogojuje delovanje tistih, ki si prizadevajo za več enakosti in pravičnosti v znanstveni skupnosti.
STRUCTURAL POSITIONS, HIERARCHIES, AND PERCEPTIONS OF GENDER EQUALITY: INSIGHTS FROM A SLOVENIAN RESEARCH ORGANISATION/ Strukturni položaji, hierarhije in dojemanje enakosti spolov: spoznanja iz slovenske raziskovalne ustanove
Na podlagi študije o enakosti spolov v raziskovalni organizaciji v vzhodnoevropski postsocialistični državi članek, ki so ga napisali dr. Tanja Petrović, dr. Jovana Mihajlović Trbovc, dr. Majda Černič Istenič in Andreas Andreou, nakazuje, da vse večja prekarizacija akademskih delovnih mest in projektno delo ustvarjata dinamiko na delovnem mestu, ki jo je treba vključiti v analizo v konkretnem okolju. Rezultati raziskave med zaposlenimi na ZRC SAZU, opravljeni na podlagi anketnega vprašalnika, kažejo, da položaj v akademski hierarhiji in strukturi ter vrsta delovnega režima oblikujejo mnenja zaposlenih. Najbolj izrazite razlike v mnenjih se kažejo med raziskovalkami na nižjih pozicijah, ki so najmanj zadovoljne s svojim položajem, in raziskovalci na višjih pozicijah, ki najmanj pogosto prepoznavajo spolne neenakosti. Raziskava je pokazala tudi pomembne razlike v pogledih med ženskami, ki delajo kot raziskovalke, in tistimi, ki delajo v administraciji. Rezultati kažejo, da analiza ki upošteva sile neoliberalnega akademskega trga, omogoča osvetlitev režimov neenakosti, ki se udejanjajo prek razmerja med delom in družbeno reprodukcijo, in ne prek identitetnih kategorij kot takih.
Improving Female Researchers’ Careers through Gender Equality Plan actions: Experiences from a Slovenian Research Institution
V reviji Public Policy and Administration je Tanja Petrović objavila članek Improving Female Researchers’ Careers through Gender Equality Plan actions: Experiences from a Slovenian Research Institution.
Razprava temelji na izkušnjah z implementacijo Akcijskega načrta za enakost spolov, ki je bil februarja 2019 sprejet na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Pod drobnogled postavi znanstvene kariere raziskovalk, njihove možnosti za napredovanje ter načine, kako se oblikuje in promovira znanstvena odličnost raziskovalk v slovenski raziskovalni sferi. Članek se zavzema za kontekstualizirano razumevanje znanstvenih karier in odličnosti raziskovalk, ki je dojemljivo za strukturne spremenljivke, ki definirajo možnosti za napredovanje. Možnosti napredovanja so namreč vedno rezultat delovanja različnih osebnih in strukturnih dejavnikov. Da lahko v načrtu za enakost spolov načrtujemo ustrezne strategije za izboljšanje kariernih možnosti raziskovalk, moramo upoštevati ne le nacionalni kontekst, zakonodajo, demografske in ostale »objektivne« podatke, temveč tudi organizacijsko kulturo znotraj ustanove in njenih enot, pa tudi dejstvo, da so tako raziskovalke kot raziskovalci na različne načine podvrženi učinkom neoliberalne akademije, odvisno od njihove strukturne pozicije znotraj ustanove ali raziskovalne enote.
Agency, Biography, and Temporality: (Un)making Women’s Biographies in the Wake of the Loss of the Socialist Project in Yugoslavia
V letošnji številki znanstvene revije Wagadu: A Journal of Transnational Women’s and Gender Studies, sta v okviru tematskega sklopa o odnosih med spoloma in bojih žensk v jugovzhodni Evropi v času socializma, Tanja Petrović in Jovana Mihajlović Trbovc objavili znanstveni članek Agency, Biography, and Temporality: (Un)making Women’s Biographies in the Wake of the Loss of the Socialist Project in Yugoslavia (Moč delovanja, biografija in temporalnost: (Pre)oblikovanje ženskih biografij po propadu socialističnega projekta v Jugoslaviji).
Članek želi prispevati k potekajočim razpravam o možnosti delovanja žensk v času socializma. Pri tem se osredotoča na načine, kako se moč delovanja razkriva v biografskih portretih dveh družbeno in politično aktivnih žensk (»političnih delavk«, kot bi bile imenovane v času socializma) – Mare Rupena Osolnik in Aleksandre Kornhauser Frazer. Koncept javnega delovanja, značilnega za njuni biografiji, ki se kaže kot mozaik številnih in različnih, naravno prepletenih dejavnosti in prizadevanj za širšo dobrobit in izboljšanje položaja žensk in marginaliziranih skupin – je po koncu socializma izginil, skupaj s poimenovanjem »politična delavka«. V biografskih portretih dveh žensk, napisanih po letu 1991, je socialistična država prikazana kot zaviralka njihovega delovanja, in ne kot okvir, ki je njihovo raznoliko delovanje omogočal, podpiral in spodbujal. Prihaja tudi do fragmentacije biografij, tako da se poudarjajo določene dejavnosti, med tem ko se druge ne omenjajo ali marginalizirajo. Avtorici prispevka sta mnenja, da tovrstno zožanje razumevanja političnega delovanja prispeva delegitimizaciji, pozabi, in onemogočanju modalitet političnega in družbenega angažiranja, ki so bile značilne za obdobje socializma.
Gender and Precarious Research Careers: A Comparative Analysis
Publikacija Gender and Precarious Research Careers: A Comparative Analysis predstavlja izsledke raziskav, ki so nastali v okviru projekta GARCIA, v katerem je kot partnerska institucija sodelovala tudi ZRC ZAZU. Je plod triletnih raziskav opravljenih v času med 2014 in 2017 na izbranih visokošolskih in raziskovalnih institucijah v sedmih evropskih državah: Italiji, Belgiji, Nizozemski, Islandiji, Švici, Sloveniji in Avstriji. Raziskave so se osredotočale na preučevanje neenakosti spolov, zlasti na zgodnjih stopnjah znanstvene kariere na področju STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika) ter na področju SSH (družboslovne in humanistične vede). Avtorji_ce v publikaciji obravnavajo teoretične izzive in različne ravni analize – akademski trg dela, organizacijski kontekst ter subjektivne izkušnje – pri čemer se osredotočajo na razmerja med spolom in prekarnostjo. Poglabljajo se v vprašanja, povezana s preučevanjem spolno-zaznamovane negotovosti akademskih karier v primerjalni perspektivi ter preučujejo, kako neoliberalni model upravljanja vpliva na kulturne in organizacijske prakse ter na konstrukcije odličnosti pri praksah zaposlovanja in napredovanja v akademskih ustanovah. Poleg znanstvenega doprinosa, knjiga ponuja tudi priporočila za spodbujanje enakosti spolov in za oblikovanje inovativnih organizacijskih politik namenjenih akademskem osebju na začetku znanstvene kariere na visokošolskih in raziskovalnih ustanovah.
Znanost brez mladih
Publikacija je nastala kot rezultat mednarodnega raziskovalnega projekta GARCIA – Enakost spolov v akademski in raziskovalni sferi: boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji (http://garciaproject.eu/). Na podlagi analize na makro-, mezo- in mikroravni publikacija obravnava spolno zaznamovane asimetrije na visokošolskih in raziskovalnih institucijah, s poudarkom na raziskovalkah_cih na začetku znanstvenih karier, ki so zaposlene_i za določen čas. Z osredotočanjem na osebne izkušnje znanstvenic_kov, ki vstopajo v akademsko okolje, se prispevki poglabljajo v dinamike spolno zaznamovanih vsakdanjih praks v akademskem okolju in razkrivajo slepe pege v obstoječih poskusih uveljavljanja načela enakih možnosti v visokošolskih in raziskovalnih institucijah.
Priročnik za uvajanje splolno občutljivega pristopa v raziskovanje in poučevanje
Namen priročnika je pomagati raziskovalkam in raziskovalcem, da v raziskovanje in poučevanje integrirajo dimenzijo spola ter da jo upoštevajo med snovanjem novih projektov in študijskih načrtov. Raziskovalno in pedagoško osebje naj bi spodbudil k premisleku, kako je spol relevanten za njihovo raziskovanje in kurikulum, tudi s primeri in praktičnimi nasveti. Priročnik temelji na Poročilih o prisotnosti dimenzije spola v raziskovanju in poučevanju, ki so jih partnerji v projektu GARCIA (Enakost spolov v akademski in raziskovalni sferi: boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji) opravili pri dveh testnih raziskovalnih in visokošolskih ustanovah v državah, ki sodelujejo pri projektu (v Belgiji, na Islandiji, v Italiji, na Nizozemskem, v Sloveniji in v Švici). Boj proti spolnim stereotipom v akademskem okolju je tesno povezan z upoštevanjem pomena spola pri raziskovanju in poučevanju. S tem priročnikom želimo zapolniti to vrzel.
Nije rečnik za seljaka
Prikaz knjige Vojka Gorjanca, “Nije rečnik za seljaka,” je leta 2017 objavila založba XX vek iz Beograda v časopisu Slovenika. V knjigi avtor osvetli ideološkost leksikografskih praks v slovenskem prostoru in pomembno pozornost posveti heteronormativnosti slovarjev. Pokaže tudi, da so prevladujoči slovarski opisi narejeni iz izrazito moške perspektive, ki prevladuje ne samo v jezikovni realnosti, temveč tudi v sami leksikografski praksi. Posebno pozornost posveti opisom žensk v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ): čeprav je poglavitni del gesel tega slovarja nastal v obdobju socializma, slovar ne zrcali tedanje družbene resničnosti, ko gre za opise žensk. Pridevniki v SSKJ, ki definirajo samostalnike, ki označujejo osebe ženskega spola ter dejavnosti žensk v primerjavi s pridevniki in dejavnostmi, pripisanimi moškim, kažejo na ideološkost opisov. Na podlagi konkretnih primerov rabe posameznih gesel (na karticah iz kartoteke SSKJ) avtor pokaže, da je leksikografsko gradivo ponujalo veliko širši spekter značilnosti, s katerimi bi lahko v slovarju definirali žensko (kot so napredna, razumska, vplivna), vendar so bile izbrane samo tiste, ki jih odraža slovenska literarna tradicija in ne v trenutku aktualna jezikovna raba. Avtor prav tako analizira Slovenski pravopisni slovar, in pokaže, da je le-ta prevzel iz starejšega SSKJ veliko besed, ki označujejo ženske skupaj z negativno konotiranimi opisi (npr. babela, babišče, debeluha, jezikulja, negodnica, počasnela, priskurnica, smrdulja, trola, zamorklja, ženišče, itn.).
Contextualizing Women’s Academic Careers: Comparative Perspectives on Gender, Care and Employment Regimes in Seven European Countries
Poročilo Contextualizing Women’s Academic Careers: Comparative Perspectives on Gender, Care and Employment Regimes in Seven European Countries vsebuje informacije o nacionalnih kontekstih sedmih partnerjev projekta GARCIA, ki vplivajo na poklicne možnosti žensk (in moških) v zgodnjih stopnjah akademskih karier. Analiza izhodiščnih podatkov je omogočila: a) mapiranje nacionalnih »režimov« blaginje, zaposlovanja in oskrbe glede na spol (npr. v izobraževanju, obrazcih oblikovanja družin, zaposlovanju, varstvu otrok, zdravju, enakih možnostih, ravnovesju med delom in zasebnim življenjem) ter prikaz, kako ti na splošno vplivajo na ženske poklicne priložnosti; b) identificiranje vseh lokalnih (kulturnih, etničnih, verskih, jezikovnih, regionalnih itd.) razlik / posebnosti znotraj teh »režimov«; c) vpogled v to, v kolikšni meri zaposlitev v akademskem sektorju ustreza tem nacionalnim in lokalnim »režimom«, oziroma, v kolikšni meri od njih odstopa.
Constructing excellence: the gap between formal and actual selection criteria for early career academics
Poročilo Constructing excellence: the gap between formal and actual selection criteria for early career academics ugotavlja razkorak med formalnimi in dejanskimi merili, ki se uporabljajo pri zaposlovanju znanstvenic in znanstvenikov na začetku njihove znanstvene poklicne poti. Osredotoča se na delovna mesta post-doktorske_ga raziskovalke_ca, znanstvene_ga sodelavke_ca in docentke_a, ko gre tako za zaposlitve za določen kot za nedoločen čas. Ponuja analizo spolno pogojenih procesov in praks, ki predstavljajo oviro ženskam, da se zaposlijo za nedoločen čas oz. izpolnijo kriterije za takšno zaposlitev.
Mapping organisational work-life policies and practices
V poročilu Mapping organisational work-life policies and practices so prikazane obstoječe politike ter programi za uravnoteževanje dela in prostega časa, ki so na voljo v vsaki partnerski instituciji – univerzah in raziskovalnem centru, ki so sodelovali na projektu Garcia. Poudarjene so tudi posebne izkušnje in potrebe po usklajevanju dela in prostega časa, ki so jih izrazili raziskovalke_ci z zaposlitvijo za določen čas. Poudarek je na programih in politikah, katerih namen je pomagati raziskovalkam_cem, da uravnotežijo svoje poklicno in osebno življenje v različnih življenjskih obdobjih in ob posebnih dogodkih, kot so nosečnost, porod, poroka / skupno bivanje, sprememba kariere/ zaposlitve, stalni poklicni razvoj ali pa bolezen, stres, tesnoba in invalidnost. Posebna pozornost je namenjena razpoložljivosti teh politik glede na naravo pogodbe o zaposlitvi (za določen ali nedoločen čas).
Academic Careers and Gender Inequality:Leaky Pipeline and Interrelated Phenomena in Seven European Countries
Namen poročila Academic Careers and Gender Inequality:Leaky Pipeline and Interrelated Phenomena in Seven European Countries je preučiti pojav »puščajoče cevi«, ko gre za znanstvene kariere, ob upoštevanju nacionalnih in institucionalnih kontekstov inštitucij, ki so bile vključene v raziskovalni projekt GARCIA (Avstrija, Belgija, Islandija, Italija, Nizozemska, Slovenija, Švica) in med inštituti (SSH in STEM). Ponuja kratko transverzalno analizo pridobljenih podatkov na nacionalni in organizacijski ravni, ki se nanašajo na problematiko »puščajoče cevi«. Na koncu ponuja nekaj priporočil in orodij, ki bi lahko pomagali pri izboljšanju opisanih situacij.
Gender Dimension in Research and Curriculum: 12 SSH and STEM test institutions
To je zbirka poročil z naslovom Gender Dimension in Research and Curriculum: 12 SSH and STEM test institutions, ki mapirajo dimenzijo spola v obstoječih raziskavah in učnih načrtih, ki so jih izvajali partnerji projekta GARCIA v naslednjih državah: Belgija, Islandija, Italija, Nizozemska, Slovenija in Švica. Poročila predstavljajo kvalitativne in kvantitativne analize raziskovalnih projektov in učnih načrtov, izvedenih v letu 2013 na dveh poskusnih oddelkih – enem s področja družboslovja in humanistike (SSH) in drugem s področja znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike (STEM). Poročila vključujejo tudi analizo spolne strukture projektnih skupin, predavateljic_ev in študentk_ov, če so bili podatki na razpolago.
Gender budgeting in academia
Poročilo Gender budgeting in academia je o proračunskih sredstvih namenjenih za večjo enakost med spoloma (gender budgeting), ki podaja analizo in oceno pristranskosti pri obravnavanju spolov pri metodah upravljanja in postopkih odločanja v šestih evropskih akademskih institucijah, partnerjih v projektu GARCIA. Analiza temelji na polstrukturiranih intervjujih s ključnimi akterji in na zbiranju sekundarnih podatkov, ki obsegajo statistične podatke, javne dokumente in dokumente institucij. Splošni cilj poročila je pridobiti vpogled v vodstveni in finančni okvir različnih evropskih akademskih institucij ter analizirati razdelitev proračunskih sredstev na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter družboslovnih in humanističnih ved (SSH).
Supporting Early Career Researchers through Gender Action Plans. A Design and Methodological Toolkit
Glavni cilj tega pripomočka za izvajanje akcijskih načrtov za enakost spolov Supporting Early Career Researchers through Gender Action Plans. A Design and Methodological Toolkit je zagotoviti praktična orodja za spodbujanje strukturnih sprememb z vidika spola v visokošolskih in raziskovalnih ustanovah ter zlasti za boljše upravljanje zgodnjih faz znanstvene kariere, s čimer si prizadevamo zmanjšati zaposlitveno nestabilnost in boj proti spolnim asimetrijam.
Experiences of Early Career Researchers/Academics: a Qualitative Research on the Leaky Pipeline and Interrelated Phenomena in six European Countries 
Glavni cilj tega poročila Experiences of Early Career Researchers/Academics: a Qualitative Research on the Leaky Pipeline and Interrelated Phenomena in six European Countries je zagotoviti celovit pregled pojava »puščajoče cevi« v različnih okoliščinah šestih partnerskih institucij, GARCIA. Temelji na kvalitativni analizi več kot dvesto intervjujev (z moškimi in ženskami s področij družboslovja in humanistike ter naravoslovnih in tehničnih znanosti), opravljenih med tremi ciljnimi podskupinami: med tistimi, ki so zapustili akademijo, med postdoktoricami_ji in med na novozaposlenimi. Analiza vsakega nacionalnega konteksta pokaže medsebojno povezane mehanizme, ki delujejo v pojavu »puščajoče cevi«.
Organisational culture and everyday working life: Quantitative and qualitative analysis in six European Countries
Cilj poročila Organisational culture and everyday working life: Quantitative and qualitative analysis in six European Countries o kvantitativnih in kvalitativnih podatkih je vpogled v načine, kako se kvantitativni podatki evropskih visokošolskih institucij in raziskovalnih centrov križajo s pogledi in izkušnjami raziskovalk_cev na zgodnjih stopnjah akademske kariere, pridobljenimi s polstrukturiranimi intervjuji. Vsak projektni partner je opravil 20 intervjujev (10 z raziskovalkami_ci s področja STEM in 10 s področja SSH). Analiza intervjujev ponuja vpogled v načine, kako raziskovalke_ci razumejo spolno pogojeno organizacijsko kulturo in vsakdanje mikro politike v delovnem okolju.
Selection of measures for integrating gender into research and curricula in six European countries
Dokument Selection of measures for integrating gender into research and curricula in six European countries vsebuje poročila o ukrepih, ki so jih sprejele partnerice projekta GARCIA, da bi spodbudile vključevanje vidika spola v raziskovanje in poučevanje. Cilj teh ukrepov je bil povečati ozaveščenost o pomembnosti vključevanja vidika spola v raziskovalne projekte in študijske učne načrte. Čeprav so si prizadevale za dosego skupnega cilja, so imele projektne partnerice precej različne strategije pri uveljavljanju teh ukrepov zaradi 1) različnih institucionalnih pogojev v vsaki od partnerskih ustanov in 2) različnih ocen potreb znanstvenic_kov na različnih raziskovalnih področjih.
Workshops for early career researchers: 12 SSH and STEM test institutions
Dokument Workshops for early career researchers: 12 SSH and STEM test institutions je sestavljen iz poročil z delavnic za raziskovalke_ce v zgodnji fazi akademskih karier, ki so bile organizirane v šestih članicah projekta GARCIA. Delavnice so bile organizirane na dveh področjih: znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika (STEM) ter družboslovje in humanistika (SSH). Cilj delavnic je bil triplasten: prvič, posredovati kandidatkam_om informacije o kriterijih, ki se uporabljajo v izbirnih postopkih za raziskovalke_ce na zgodnjih stopnjah kariere, in osvetliti razlike med formalnimi in dejanskimi merili, ki se uporabljajo pri izbiri kandidatk_ov; drugič, ozaveščati o spolno pogojenem razumevanju akademske odličnosti in praks v postopkih zaposlovanja in izbire kandidatk_ov; in tretjič, razpravljati z raziskovalkami_ci na začetku kariere o nadaljnjih korakih pri oblikovanja njihovih akademskih karier.
Reflexive working groups for selection committee members: 12 SSH and STEM test institutions
To je zbirka poročil Reflexive working groups for selection committee members: 12 SSH and STEM test institutions o delu refleksivnih delovnih skupin, sestavljenih iz članic_ov komisij za izbiro kandidatk_ov pri zaposlovanju. Refleksivne delovne skupine predstavljajo obliko interaktivnega izobraževanja, kjer sodelujoči premišljujejo lastna dejanja in odločitve. Refleksivne delovne skupine so bile organizirane v šestih državah članicah projekta GARCIA in na dveh področjih (STEM – znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter družboslovnih in humanističnih ved – SSH). Cilj refleksivnih delovnih skupin je bil trojen: prvič, ozaveščati ključne akterje o tem, kako prakse pogojene s spolom vplivajo na izbirna merila in postopek, vključno z razumevanjem odličnosti; Drugič, ozaveščati, da merila za vrednotenje niso objektivna resnica in da se pojmovanja meril ocenjevalcev razlikujejo; in tretjič, ozaveščati o spolno pogojenih praksah v postopkih ocenjevanja, ki ponavadi prikrajšajo ženske.
Toolkit for Integrating Gender-Sensitive Approach into Research and Teaching
Namen priročnika je pomagati raziskovalkam in raziskovalcem, da v raziskovanje in poučevanje integrirajo dimenzijo spola ter da jo upoštevajo med snovanjem novih projektov in študijskih načrtov. Raziskovalno in pedagoško osebje naj bi spodbudil k premisleku, kako je spol relevanten za njihovo raziskovanje in kurikulum, tudi s primeri in praktičnimi nasveti. Priročnik temelji na Poročilih o prisotnosti dimenzije spola v raziskovanju in poučevanju, ki so jih partnerji v projektu GARCIA (Enakost spolov v akademski in raziskovalni sferi: boj proti karierni nestabilnosti in asimetriji) opravili pri dveh testnih raziskovalnih in visokošolskih ustanovah v državah, ki sodelujejo pri projektu (v Belgiji, na Islandiji, v Italiji, na Nizozemskem, v Sloveniji in v Švici). Boj proti spolnim stereotipom v akademskem okolju je tesno povezan z upoštevanjem pomena spola pri raziskovanju in poučevanju. S tem priročnikom želimo zapolniti to vrzel.