Projekti v Sloveniji

GEARING ROLES – 6 načrtov enakosti spolov v evropskih raziskovalnih in visokošolskih institucijah, 2019-2022

Projekt poteka v sklopu EU strategije Horizon 2020. Eden od pomembnejših ciljev projekta je oblikovanje in uvedba ‘Načrtov enakosti spolov’’ (Gender Equality plans-GEPs) v šestih različnih evropskih visokošolskih in raziskovalnih institucijah. Dolgoročni cilj tega projekta so strukturne spremembe akademskega polja in vzpostavljanje enakosti spolov v njem. 

Poleg Univerze v Ljubljani (Filozofske fakultete) so vključene še Univerza Deusto, iz Bilbaa, Inštitut za geografijo in prostorsko planiranje Univerze v Lizboni, Univerza Sabanci, v Istanbulu, Oxford Brookes Business School ter Estonian Research Council, Tartu. Delovna skupina Filozofske fakultete bo pod vodstvom prof. dr. Milice Antić Gaber z Oddelka za sociologijo zadolžena za izvedbo delovnega paketa na področju kontekstualne analize in primerjave različnih nacionalnih in institucionalnih dejavnikov, ki zavirajo ali pospešujejo vzpostavljanje enakosti spolov v raziskovalnih inštitutih in institucijah visokega šolstva. Projekt bo mapiral stanje stvari v zvezi z kariernim napredovanjem žensk in pri tem  ugotavljal omejitve in ovire na njihovih kariernih poteh. Posebej se bo ukvarjal s problematiko spolne neuravnoteženosti v vodstvenih položajih in odločevalskih mestih. Promoviral bo integracijo enakosti spolov (gender mainstreaming) v raziskovanju z vključevanjem perspektive spola v raziskovalne programe ter študijske programe in kurikulume. Ob tem bo projekt preverjal ali so vključene institucije sprejele kakšne strategije in ukrepe za preprečevanje spolne diskriminacije, seksizma, spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja v raziskovalnih in visokošolskih institucijah oz. jih k temu vzpodbujal.

Slovenska partnerska organizacija in vodilna oseba v projektu: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Milica Antić Gaber

CHANGE – CHAlleNging Gender (In)Equality in science and research, 2018-2022

Glavni cilj projekta CHANGE je podpirati raziskovalne organizacije pri načrtovanju in izvajanju akcijskih načrtov za doseganje enakosti spolov (ang. Gender Equality Plans, GEP), tako pri zaposlovanju, kakor pri sestavi najvišjih organizacijskih struktur ter pri vsebini izvajanja raziskav. To bo moč doseči z vključevanjem ključnih oseb — oseb za prenos znanja (ang. Transfer Agents, TA) v vsaki organizaciji. TA bodo, skupaj z ostalimi partnerji iz konzorcija, prenesli pridobljeno znanje o enakosti spolov v svoje inštitucije. S tem inovativnim pristopom bomo zagotovili promocijo in trajnostno izvrševanje GEP-ov tudi po koncu trajanja projekta. Preko skupnega učenja in mreženja bomo partnerske organizacije, ki delujemo v sklopu projekta CHANGE, postali izkušena središča za prenos znanj o enakosti spolov in svetovalna telesa raziskovalnim organizacijam in organizacijam za financiranje znanosti. S takim pristopom skupnega ustvarjanja znanja znotraj raziskovalnih organizacij v posamezni sodelujoči regiji bomo vzpostavili temelje za (so)delovanje tudi po zaključku projekta. Pospešeno širjenje rezultatov projekta CHANGE do organizacij za financiranje znanosti in raziskovalnim organizacijam bomo dosegli z rednim vključevanjem in izmenjavo z nacionalnimi in evropskimi deležniki iz posameznih držav (politiki, raziskovalci, ministrstva, itd.) kot tudi z ministrstvi iz ostalih evropskih držav. Eden izmed mnogih rezultatov projekta bo pomoč pri pisanju zakonodaje s pomočjo vključevanja strateških deležnikov: politiki in odgovorne osebe, ki sodelujejo pri pisanju zakonodaje. S takim pristopom bo moč preiti iz raziskav/teorije v prakso. Projekt CHANGE bo doprinesel k strukturnim spremembam na področju enakosti med spoloma v evropskem raziskovalnem območju s spodbujanjem institucionalnih kulturnih sprememb, ki zagotavljajo delovno okolje v raziskovalnih organizacijah, ki stremi k enakosti spolov. V projektu bomo poleg tega poudarjali pomembnost in spodbujali vključevanje spremenljivke spol v raziskovalnih programih organizacij za financiranje znanosti ter v samem načrtovanju in izvajanju raziskav.

Slovenska partnerska organizacija in vodilna oseba v projektu: Nacionalni inštitut za biologijo, Ana Rotter

Enakost spolov na področju izobraževanja, 2018-2020

Raziskovalna skupina bo preučila položaj enakosti spolov v izobraževanju na naslednjih točkah:

  1. Sistematično bo pregledala obstoječe sisteme spremljanja vpisa v študijske programe, ki izobražujejo bodoče strokovne delavke in delavce v vzgoji in izobraževanju, z vidika zastopanosti spolov v teh programih ter analizirala dobljene rezultate.
  2. Analizirala bo obstoječe študijske programe z vidika vključenosti tematik enakosti spolov v izbrane študijske programe na ravni terciarnega izobraževanja.
  3. Pripravili bomo predloge za povečanje ponudbe vsebin, ki seznanjajo z dimenzijo problematik spola na področjih, ki se bodo pokazala kot tista, na katerih so omenjena izobraževanja na voljo v nezadostnem obsegu.
  4. Skupina bo izdelala predlog za sistematično zbiranje spolno razlikovanih podatkov o zaposlenih in njihovem napredovanju na področju izobraževanja na vseh ravneh.
  5. Poskrbeti za ozaveščenost širše in nasploh laične javnosti o znanstvenih spoznanjih na področju enokosti spolov in izobraževanja.

Vodja projekta: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Veronika Tašner

#HiddenNoMore (#NičVečSkrite): opolnomočenje žensk na področjih STEAM, 2018

Namen projekta je raziskati prispevek žensk k znanosti, tehnologiji, tehniki, umetnosti in matematiki (science, technology, engineering, the arts, and mathematics – STEAM) prek raziskav in razvoja, izobraževanja in poučevanja, vodenja in oblikovanja javne politike.

Nosilec projekta je Minitsrtvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike (ZDA).

Slovenska partnerica v projektu: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije, Emilija Stojmenova Duh

GENDERACTION – GENDer equality in the ERA Community To Innovate policy implementatiON, 2017-2021

Projektne aktivnosti:

  • Narediti pregled in analizo napredka držav članic pri uveljavljanju enakosti spolov na področju raziskovanja in inovacij skozi implementacijo akcijskih načrtov in strategij Evropskega raziskovalnega območja (ERA)
  • Treningi o enakosti spolov na področju raziskovanja in inovacij za pristojne urade in nacionalne kontaktne točke za programe Horizon 2020
  • Medsebojno učenje in izmenjava izkušenj med ustvarjalci politik in drugimi pomembnimi deležniki
  • Pripraviti strateške dokumente o uveljavljanju enakosti spolov v Evropskem raziskovalnem območju (ERA)
  • Ustvariti nova sodelovanja za večjo enakost spolov v mednarodnem znanstvenem, tehnološkem in inovacijskem sodelovanju

Slovenska partnerska organizacija in vodilna oseba v projektu: Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Uršula Konečnik

R.A.I.S.E. – Raising Awareness and Interest in STEAM Employment, 2017-2020

Projektu R.A.I.S.E. se osredotoča predvsem na promocijo znanstvenih karier med mladimi. V okviru projekta razvijamo komunikacijske pristope in aplikacije, ki bodo k znanstvenim poklicem enakopravno pritegnili oba spola. S projektom pa želimo preseči družbene stereotipe na področju spola in izbiro poklicne poti.

Slovenska parterska organizacija v projektu: Hiša eksperimentov

PLOTINA – Promoting Gender Balance and Inclusion in Research, Innovation and Training, 2016-2020

Cilj projekta je ustvariti pogoje, v katerih bodo lahko sodelujoče raziskovalne organizacije razvile, implementirale in ovrednotile načrte za enakost spolov (angl. Gender Equality Plans), ki bodo doprinesli k spremembam v delovnem okolju, da bomo imeli ženske in moški enake možnosti in priložnosti za uresničevanje svojih potencialov, ciljev in potreb v raziskavah in znanosti. Tukaj so na voljo vsa odprto dostopna orodja in dokumenti projekta.

Slovenska partnerska organizacija in vodilna oseba v projektu: Kemijski inštitut, Marta Klanjšek Gunde

STARBIOS2 – Strukturno preoblikovanje za odgovorne bioznanosti, 2016-2020

Namen projekta je razviti in uveljaviti akcijske načrte, ki bodo vodili v strukturne spremembe na področju odgovornih raziskav in inovacij (RRI – responsible research and innovation) v izbranih raziskovalnih institucijah. Univerza na Primorskem bo izvajala: 
  • diseminacijo znanj o RRI in razvoj RRI akcijskega načrta za Univerzo na Primorskem,
  • podporo za karierni razvoj žensk,
  • kratke treninge o RRI,
  • potrebne aktivnosti za razvoj postopkov za odprto objavljanje in odprti dostop ter bioetiko.

Podobne aktivnosti bodo v svojih okoljih izvajali tudi ostali partnerji v projektu. 

Slovenska partnerska organizacija in vodilna oseba v projektu: Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Elena Bužan

EQPOWEREC – Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu, 2015-2016

Projekt EQPOWEREC je deloval v sklopu programa Norveškega finančnega mehanizma. Projekt EQPOWEREC pokriva področje enakosti spolov pri odločanju na gospodarskem področju. Cilj projekta je doseči večjo ozaveščenost o problematiki in povečati enakost med spoloma v gospodarskem življenju v Sloveniji.

Koordinatorica projekta: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Aleksandra Kanjuo Mrčela

Partnerji na projektu: Združenje Manager, Slovenska kadrovska zveza, BI Norveška poslovna šola

Sponzorka projekta: Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Očetje in delodajalci v akciji, 2015-2016

Spodbujanje enakopravnega vključevanja moških in žensk v družinsko življenje in skrb za otroke omogoča enakost spolov na vseh področjih življenja: v zasebnosti, na trgu dela in v politiki. Spodbujanje večjega vključevanja moških v politike enakosti spolov in usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, koriščenje ukrepov in njihovo soustvarjanje-skupno z delodajalci in sindikati.

Projekt s kvalitativno in kvantitativno raziskavo ter analizo stanja identificira potrebe in ovire zaposlenih očetov pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, pri čemer se osredotoča na dve skupini očetov, na vodilnih in vodstvenih položajih ter v prekarnih zaposlitvah. V sodelovanju z zaposlenimi očeti, delodajalci in sindikati projekt razvija model ukrepov usklajevanja delovnega in družinskega življenja ter ga izvaja v 6-mesečnem pilotnem preizkusu v izbranih podjetjih. Na podlagi raziskave in pilotnega preizkusa so pripravljena priporočila: Ukrepi za usklajevanje plačanega dela.

Koordinatorica projekta: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, Živa Humer

Partnerji v projektu: Fakulteta za družbene vede (UL), Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Nicha d.o.o. in norveški partner Reform – resource centre for men.

Posvetovalno telo: Jože Smole, Metka Kuhar, Sonja Robnik in Marko Funkl

GENDER-NET – Promoting gender equality in research institutions and integration of gender dimension in research content, 2013-2016

This pilot transnational research policy initiative will allow for a global vision of best practices and conditions for success, innovative assessment and knowledge-transfer methods, as well as concrete engagement of partners towards joint implementation, thus breaking new ground at EU level and contributing to the realisation of the ERA.

Aims of the GENDER-NET ERA-NET:

  • Engaging EU Member states and Associated countries into globally modernising their institutions through structural change, by developing and implementing gender equality plans or equivalent initiatives, and consequently improving the recruitment and career paths of female scientists as well as the working conditions of both women and men;
  • Ensuring scientific excellence, stimulating new knowledge and technological innovations, by improving the integration of sex/gender analysis into all phases of basic and applied research;
  • Supporting coherent monitoring and reporting of progress made with common indicators to assess achievements;
  • Reducing fragmentation across the ERA by helping reach a critical mass of research organisations and universities across Europe.

Slovenska partnerska organizacija in vodilna oseba v projektu: Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Doroteja Zlobec

GEMA – Upravljanje s pristopom uravnotežene zastopanosti spolov, 2015

Projekt poskuša odgovoriti na vprašanje, kako in zakaj lahko uravnotežena zastopanost spolov pri odločanju prispeva k izboljšanju poslovnih rezultatov. Z raziskavo, prenosom znanja ter ozaveščanjem podjetij in širše javnosti se še posebej osredotoča na to, kako in zakaj lahko uravnotežena zastopanost spolov v vodstvenih ekipah (v upravi ali enakovrednem organu) prispeva k večji uspešnosti ekipe in s tem tudi organizacije.

Projektno partnerstvo sestavlja 6 partnerjev iz 5 držav (4 delodajalska združenja in 2 raziskovalno-izobraževalni organizaciji). Dolgoletno sodelovanje Združenja delodajalcev Slovenije – ZDS (koordinator projekta) s Hrvaškim delodajalskim združenjem – HUP in Konfederacijo makedonskega gospodarstva – BCM dodatno krepijo skupni projekti na ekonomsko-socialnem področju. V okviru Centra delodajalcev jadranske regije (AREC) skupaj z drugimi člani in ILO spodbujajo realizacijo trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja v državah v regiji. ZDS, Bolgarsko industrijsko združenje – BIA  (bolgarski partner) in HUP sodelujejo v okviru Pobude delodajalskih in industrijskih združenj držav srednje in vzhodne Evrope (CEE pobuda). Vsa sodelujoča delodajalska združenja so člani BUSINESSEUROPE, ki je evropski socialni partner. S članstvom imajo nacionalni socialni partnerji priložnost svoja mnenja in pobude predstaviti na evropski ravni. EuroCoop, inštitut za evropske raziskave in razvoj, ki se usmerja v raziskave in diseminacijo na področju socialnih vprašanj v Evropi, in Poslovna šola Univerze v Wolverhamptonu – UWBS, ki se osredotoča na raziskave, prenos znanja in gospodarski razvoj, bosta v okviru projekta zagotovila znanje, prenos dobrih praks in diseminacijo rezultatov. Eden izmed rezultatov projekta je priročnik s podatki in analizami z obravnavanega področja.

Koordinator projekta: Združenje delodajalcev Slovenije

STING – STEM Teacher training innovation for Gender balance, 2014-2017

Cilj projekta STING je bil spodbuditi ozaveščenost glede spolov v izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter izboljšati tovrstno izobraževanje. Inovativen program za poklicni razvoj učiteljev je vključeval mednarodno sodelovanje učiteljev in šol, izobraževalcev učiteljev, znanstvenih centrov, drugih akterjev v izobraževanju, podjetij in oblikovalcev politik, njegov namen je bil izmenjava najboljših izobraževalnih praks na področju uravnotežene zastopanosti spolov. S spodbujanjem mednarodnega sodelovanja želimo doseči, da bodo učitelji ozaveščenost glede spolov vključili v svoje delo in tako izboljšali izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike.

Slovenska partnerska organizacija v projektu: Hiša eksperimentov

Genis Lab – The Gender in Science and Technology, 2011-2014

Cilj projekta je izvajanje strukturnih sprememb v skupini izbranih znanstvenih organizacij in univerz iz Evrope (Italija, Nemčija, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska) z namenom premostiti dejavnike, ki omejujejo udeležbo žensk v znanosti. Predlog sodelujočih partnerjev v projektu je ustvariti sinergijo med znanstvenimi in tehničnimi partnerji s spodbujanjem skupnih ukrepov in izmenjavo najboljših praks, da bi prešli diskriminacijo zaradi spola z namenom doseči integracijo načela enakosti spolov v znanosti.

Slovenski partner v projektu: Kemijski inštitut, Majda Žigon

Spolna strukturiranost sodobne slovenske družbe in položaj spolov v politiki, 2011-2014

Cilj raziskave je ugotoviti, zakaj preboji na področjih kot so na primer stopnja dosežene izobrazbe in zaposlenosti v nekoč maskuliniziranih sodstvu, javni upravi, medicinskih poklicih ipd. (še?) niso rezultirali v bolj uravnoteženi delitvi politične moči in odgovornosti. Raziskali bomo ključne strukturne (družbene in individualne) elemente, mehanizme in strategije, ki ohranjajo takšno razmerje moči, kakor tudi iskali odgovore na vprašanje, zakaj Slovenija – ko govorimo o enakosti med spoloma na polju politike na državni ravni – tako očitno zaostaja za razvojem drugod v Evropi.

Projektno poročilo.

Vodja projekta: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Milica Antić Gaber

Partnerske ustanove: Mirovni inštitut, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

TWIST – Towards Women In Science and Technology, 2010-2013

TWIST is raising awareness about the role and representation of women in science through ambitious programmes and activities in science centres and museums.

The project targets young people, their teachers and parents as well as the general public.

 Slovenski partner v projektu: Hiša eksperimentov, Miha Kos

GENDERAGender Debate in the European Research Area, 2009-2012

Projekt 7. okvirnega programa katerega namen je spodbujati uravnoteženost zastopanosti spolov v znanosti in raziskovanju ter ustvarjati okolje, ki bo integriralo dimenzijo enakosti spolov v znanstveno politiko širom po Evropi. Partnerji projekta so izbrali in analizirali dobre prakse iz vsake v projektu sodelujoče države, ki so, ali pa še prispevajo k povečevanju števila žensk – znanstvenic in raziskovalk na vodilnih položajih v raziskovalnih organizacijah in visokošolskih izobraževalnih institucijah.

sinteznem poročilu je predstavljena metodologija, ki je bila uporabljena pri iskanju in izbiranju dobrih praks, poročilo ponuja pregled nad izbranimi dobrimi praksami, povzema motive organizacij za vpeljavo teh praks, koristi, ki so jim jih prinesle in ovire, na katere so naleteli pri njihovi implementaciji. Konzorcij GENDERA je oblikovali niz praktičnih priporočil raziskovalnim organizacijam za izvajanje sprememb, ki vodijo v enakost med spoloma v znanosti in tehnologiji. Slovenska nacionalna delavnica znotraj projekta GENDERA, z naslovom »Spodbujane izvajanja politik enakosti spolov« je bila 12. 12. 2011 na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani (video posnetek).

Slovenska partnerska organizacija in vodilna oseba v projektu: Institut »Jožef Stefan«, Laboratorij za umetno inteligenco, Dunja Mladenić

IRIS – Interest & Recruitment in Science: Factors influencing recruitment, retention and gender equity in science, technology and mathematics higher education, 2009-2012

Mednarodni evropski projekt (7. okvirni program), ki preučuje problematiko premajhnega zanimanja mladih za naravoslovje in tehniko (NiT) s katero se soočajo vse evropske države in regije. Poleg tega, da projekt raziskuje različne vzroke, ki vplivajo na večje zanimanje mladih za študij NiT, se še posebej poglobi v problematiko (ne)uravnotežene zastopanosti po spolu in na splošno slabo zanimanje deklet za študij in znanstveno kariero na področju NiT. Mednarodna stran projekta.

Slovenska partnerska organizacija in vodilni osebi v projektu: Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, Tina Hribar & Slavko Dolinšek

DIVERSITY – Improving the gender diversity management in materials research institutions, 2009-2011

Projekt 7. okvirnega programa (tematsko področje Krepitev vloge žensk v znanosti) je usmerjen v spodbujanje sprememb na kulturni in institucionalni ravni, ki bodo vodile k izboljšanju zastopanosti žensk na vodilnih položajih v institucijah s področja znanosti o materialih.

Slovenska partnerska organizacija in vodilna oseba v projektu: Institut »Jožef Stefan«, Nanostrukturni materiali, Spomenka Kobe

Religija in seksizem: podoba in položaj ženske v judovsko – krščanski tradiciji, 2008-2010

Raziskovalni projekt se ukvarja s področjem teologije kulture evropsko-slovenskega religijskega prostora ter primerjalnimi ženskimi religijskimi študijami (primerjalna študija med obravnavanjem žensk v dveh večjih svetovnih verstvih: judovstvu in krščanstvu) in ožje z analizo modelov, ki omogočajo sodobno razumevanje mesta in vloge medkulturnega pojava feministične teologije v okviru verskega feminizma in diskurza med-religijskih ženskih študij (judovsko-krščanskih). Najprej je analizirano vprašanje povezanosti in vzajemnosti družbe, religije in pojavnosti seksizma. V drugem delu je predstavljena primerjalna študija med obravnavanjem žensk v dveh večjih svetovnih verstvih: judovstvu in krščanstvu glede na šest glavnih tem: moško in žensko v kozmičnem redu ter dobro in zlo; čistost in nečistost; izobrazba, učenje in versko vodstvo; askeza in samostansko življenje; poroka, ločitev in vdovstvo; obleka, telo in segregacija. Tretja sklepna enota raziskave pa bo s pomočjo metodološkega hermenevtičnega ključa feministične teologije poskusila razviti model ženske religijske identitete in izkušnje v slovenskem družbeno-religijskem prostoru (s poudarkom na katolištvu). Raziskava s pomočjo hermenevtičnega ključa krščanske feministične teologije opozori na prepoznavanje negativnih stereotipov in predsodkov, ter zatirajočih mehanizmov, ki so se oblikovali skozi preteklost in zaznamovali medosebne odnose in posamezni spol.

Izvajalka projekta: Univerza na Primorskem,  Znanstveno-raziskovalne središče Koper, Nadja Furlan Štante

K zgodovinski antropologiji intelektualcev: evropska razmerja med spoloma in praksama demokracije, v katerih se je oblikovala kulturna poetika intelektualcev, 2007-2009

Zgodovinska antropologija intelektualcev je ključno povezana z dvema socialno-kulturnima formacijama, ki opredeljujeta skupino še pred nastankom prve institucije intelektualcev: spolom oz. razmerji med spoloma v patriarhalni družbi, in demokracijo. Teoretisko izhodišče projekta izvira iz novejših teorij spola/telesa. Umestiti zgodovinsko antropologijo intelektualcev v to področje pomeni na eni strani prekiniti z neargumentirano apropriacijo intelektualne kontinuitete kultur antike in sodobne Evrope, na drugi strani pa izzvati in inovirati pristop, ki v trikotniku spol/ženske – intelektualci – demokracija išče motivacijsko refleksijo radovednosti, nepriznavanja pravil, potrebe za nekompromisnim raziskovanjem, kar naj bi bili osnovni elementi opisa intelektualcev. Rezultat takšne analize bo model kulturne poetike, ki ga lahko preverimo na postopku branja imanentnih poetik obstoječih tekstov avtorjev iz skupine. Tako utemeljen model kulturne poetike bo osnova za osrednje raziskovanje antropologije skupine intelektualcev v helenističnem svetu nove globalne kulture. S stališča zgodovinske antropologije težišče analize postavljamo v štiri tematske okvirje: poliglotija, urbanost/multikulturalnost, institucije, subkultura/nomadizem. Vse štiri tematske okvirje postavljamo v kontekst spremenjenih razmerij med spoloma in spremenjenih praks sodelovanja v politiki, oz. ločevanja privatne in javne sfere. V tem beremo politike konstrukcije telesa in diskurza, ki pričajo o ključnih spremembah. Te spremembe preverjamo ob primerjanju sinhronih tekstov in podob privatne in javne sfere, s tem da opazujemo tudi drugačen status in avtoriteto pogleda, v obdobju atenske demokracije, družbenih sprememb helenističnega obdobja, z možnimi kontinuitetami do danes. S tem pa se spreminja horizont proučevanja antropološke zgodovine tako spolov kot demokracije in se relacija spol-demokracija postavlja v središče refleksije položaja intelektualcev danes.

Koordinatorica projekta: Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Svetlana Slapšak

Posledice diskriminacije na družbeno, politično in socialno vključenost mladih v Sloveniji: analiza glede na spol, spolno usmerjenost ter etnično pripadnost, 2006-2008

Namen projekta je podlagi analize obstoječih empiričnih podatkov ter uradnih statističnih podatkov ter lastnih empiričnih podatkov oblikovati predloge za oblikovanje in izboljšavo antidiskriminacijskih politik na področju socialne zaščite, zmanjševanja družbene izključenosti in socialne ogroženosti ter preprečevanja diskriminacije na podlagi analiziranih osebnih okoliščin. Vsebina projektne naloge je opredeljena po naslednjih 3 vsebinskih sklopih:

  1. Pregled, sistematizacija in analiza obstoječih dostopnih podatkov o oblikah diskriminacije na osnovi naslednjih osebnih okoliščin: spolna usmerjenost, etnična pripadnost, invalidnost in verska pripadnost. Vse naštete osebne okoliščine bodo obravnavane skozi intersekcijo spola in starosti (multipla diskriminacija).
  2. Identifikacija ključnih in za posamezne okoliščine specifičnih oblik diskriminacije na podlagi kvalitativne metodologije (fokusne skupine, polstrukturirani intervjuji).
  3. Oblikovanje predlogov za antidiskriminacijske politike.

Ciljno-raziskovalni projekt združuje dva predloga, ki sta bila sprejeta na razpisu. Čeprav uradni naslov projekta omenja zgolj mlade in spol, spolno usmerjenost in etnično pripadnost (kar je bil predlog enega od sprejetih projektov), se združeni projekt osredotoča tudi na invalidnost in versko pripadnost, pri tem pa v ospredju niso zgolj mladi.

Koordinatorica projekta: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Alenka Švab

Partnerji v projektu: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije; Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalne središče Koper

Sodelavke_ci na projektu: Roman Kuhar, Veronika Bajt, Mateja Sedmak

Odnosi med generacijami in spoloma na kmetijah v Sloveniji, 2006-2008

Projekt raziskuje, kako kmečke družine razrešujejo protislovje ohranjanja družinske tradicije in težnje posameznikov po samo-uresničitvi. Osredotoča se na proučevanje družinske klime, ki omogoča oz. ovira predajo kmetije in na pomen subvencij (pomoč mladim kmetom pri predaji kmetije in zgodnje upokojevanje kmetov) pri odločitvi posameznika za ohranitev družinske kmetije. Projektno poročilo.

Rezultat projekta: Duška Knežević Hočevar in Majda Černič Istenič, Dom in delo na kmetijah: raziskava odnosov med generacijami in spoloma, Založba ZRC SAZU, 2010.

Koordinatorica projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akakdemije znanosti in umetnosti & Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Majda Černič Istenič

Perspektive novega očetovstva v Sloveniji: vpliv mehanizma očetovskega dopusta na aktivno očetovanje, 2005

Pričujoča analiza aktivnega očetovanja v Sloveniji je razdeljena na štiri glavne dele raziskovalnega projekta, v katerem smo raziskovali ključne aspekte fenomena novega očetovstva v Sloveniji, s posebnim poudarkom na konkretnem mehanizmu družinske politike – očetovskem dopustu, ki je najnovejši ukrep na področju spodbujanja aktivnejše vloge očetov v družini. Prvi del predstavlja kratka sociološka analiza fenomena novega očetovstva, ki ga umestimo v splošne trende na področju demografije (rodnost, poročne spremembe, staranje prebivalstva itn.), družinskega življenja (pluralizacija družinskega življenja, sprememba v strukturi družin ter družinskih potekih) ter spremenjenih razmer na trgu delovne sile (množično zaposlovanje žensk, zaostreni delovni in zaposlitveni pogoji, problem usklajevanja dela in družine). Drugi del analize predstavlja primerjalna analiza politik, ki vključujejo mehanizme za spodbujanje aktivnejše vloge očetov v družini. V tretjem delu analiziramo po našem mnenju temeljne dokumente na področju spodbujanja aktivnega očetovanja pri nas. Glavni del raziskovalnega projekta je predstavljala empirična kvantitativna in kvalitativna raziskava o koriščenju očetovskega dopusta v Sloveniji. Projektno poročilo.

Koordinatorica projekta: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Tanja Rener

Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji, 2004-2007

Upadanje rodnosti v Evropi pod raven enostavne obnove prebivalstva je že dalj časa skrb zbujajoč pojav tako med populacijskimi znanstveniki kot med nestrokovno javnostjo. Še posebno zaskrbljujoče pa je intenzivno upadanje rodnosti v zadnjem desetletju v t.i. post-socialističnih državah. S predlaganim raziskovalnim projektom “Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji” bomo raziskali tiste družbene mehanizme in procese, ki zlasti v zadnjem desetletju odločilno vplivajo na rodnostno vedenje pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji. S študijo, ki je kvantitativno in hkrati kvalitativno zasnovana, bomo pojasnili, kateri dejavniki in procesi vplivajo na reproduktivno odločanje pri univerzitetno izobraženih. Hkrati bomo identificirali in analizirali podobnosti in različnosti med hipotetičnimi dejavniki vpliva na oblikovanje reproduktivnih odločitev v opazovani populaciji. Omejitev skupine preučevancev na univerzitetno izobražene v Sloveniji utemeljujemo s hipotezo, da je v Sloveniji z naraščanjem splošne izobrazbene ravni prebivalstva, še posebno pa z večanjem deleža univerzitetno izobraženega prebivalstva, pomembno povezan proces upadanja rodnosti. Slednje je razvidno tudi iz evropskih nacionalnih podatkovnih zbirk, ki kažejo, da je padec rodnostnih stopenj najbolj izrazit pojav pri univerzitetno izobraženih, čeprav je značilen za celotno prebivalstvo. Z analizo družbenega ozadja rodnostnih strategij univerzitetno izobraženih bomo pojasnili tiste dejavnike vpliva na oblikovanje njihovih reproduktivnih odločitev, ki so običajno spregledani v uveljavljenih obsežnih kvantitativnih študijah rodnostnega vedenja. Novost predlaganega projekta je potemtakem v tem, da konceptualno in metodološko izhaja iz postavk demografske antropologije, ki v skladu s svojimi teoretičnimi smernicami, sicer izhaja iz analiz obsežnih podatkovih zbirk, jih pa naknadno dograjuje s kvalitativno pridobljenimi podatki antropološkega terenskega dela. Z analizo razumevanja rodnostnega vedenja pri preučevancih samih, bomo ponudili prvo celovito razlago upadanja rodnosti na Slovenskem, saj bodo v ospredju analize take zaznave in razlage rodnostnega vedenja, ki so zaradi “narave” zbiranja podatkov prezrte v obsežnih statističnih raziskavah. Projektno poročilo.

Koordinatorica projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akakdemije znanosti in umetnosti, Duška Knežević Hočevar

Novi trendi v starševstvu – analiza očetovstva in predlogi za izboljšave družinske politike na tem področju, 2004-2006

V zahodnih družbah sociologi družine že nekaj desetletij opažajo trend k t.i. novem očetovstvu, ki pomeni aktivnejše vključevanje očetov v družinsko življenje – v delitev dela, odgovornosti, v skrb za otroke itd. Osnovna raziskovalna hipoteza predlaganega raziskovalnega projekta je, da se v Sloveniji fenomen novega očetovstva še ne razvija v takšni intenziteti kot kažejo trendi v zahodnih družbah. Eden od načinov spodbujanja aktivnejšega očetovanja so tudi normativne oz. zakonske spodbude znotraj družinske politike in zajemajo ukrepe za enake možnosti obeh spolov, usklajevanje dela in družine itd. Namen raziskovalnega projekta je identifikacija tistih temeljnih ovir, ki preprečujejo ali zavirajo razvoj potencialnega novega očetovstva pri nas, na podlagi tega pa bomo oblikovali predloge za izboljšave družinske politike na tem področju.

Projekt je zastavljen kot kombinacija empiričnega dela in t.i. ”policy” analize, končni cilj kombinacije obeh metodologij pa je pridobitev informacij o fenomenu novega očetovstva v Sloveniji (mogoča bo primerjava s trendi v zahodnih državah po razpoložljivih podatkih) in identifikacija ovir, ki upočasnjujejo razvijanje aktvnejšega očetovanja, ter oblikovanje konkretnih predlogov za spremembe družinske politike ter trenutno veljavne zakonodaje (predvsem s področij enakih možnosti, usklajevanja dela in družine).

Koordinatorica projekta: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Tanja Rener

Zgodovinska antropologija ženskega smeha: kulturne politike za enako sodelovanje v evropskih demokracijah, 2003-2005

Gibanja za enake pravice žensk so v Evropi precej starejša od zgodovinskega feminizma. Namen raziskave je, da v zgodovinsko-kulturnem jedru koncepta evropske demokracije, atenski demokraciji, analizira izločitev žensk iz političnega življenja, takratno filozofsko kritiko tega izločanja, ter tiste kulturne pojave, v katerih je vprašanje spolne neenakosti obravnavano – predvsem antično gledališče. Kultura smeha kot že potrjeno zgodovinsko-antropološko področje (teorija Mihaila Bahtina) se ponuja kot najbolj izrazito vozlišče te problematike: Aristofanove komedije, ženske avtorice, Platonovi dialogi, Tukididovo zgodovinopisje. Vizualna podoba žensk na vazah s primeri parodiranja moškega obnašanja in teksti v parodičnem kodu dopolnjujejo področje analize. Kontinuiteta kulture smeha kot najbolj učinkovite strategije prodora v javnost se kaže v dokaj fragmentarnih ženskih tekstih helenističnega obdobja in tekstih helenističnih avtorjev (satirik Lukijan, pesnik Herondas, filozofske šole, “druga sofistika”, komediograf Menander, posebej pa Atenaj, Filozofi ob gozbi, 13. knjiga) in jo prav tako lahko analiziramo v podobah. Kontinutiteto ženskega smeha kot področja kulturne politike spremljamo v recepciji Aristofana in drugih antičnih avtorjev v evropski kulturni zgodovini vse do danes. Smeh kot kulturni konstrukt (enako kot spol) raziskujemo na ravni jezika, stila in žanra, zgodovine ritualov in verovanj, primerjalne antropologije in etnologije, “zgodovine telesa”, performansa socialnih vlog – kot splošno področje konstrukcije drugega v družbi in kulturi. V luči evropske imaginacije antične demokracije kot legitimnega modela, brez refleksije popolne izločenosti žensk iz “legitimnega modela”, se kultura smeha nudi kot neizogibno raziskovalno področje evropske zgodovine institucij in mentalitet. Obenem je smeh strategija družbene in kulturne kritike tudi v socialnih slojih, ki imajo moč: v strukturah oblasti, med elitami, intelektualci. Teoretske razsežnosti raziskovalnega projetka so v definiranju tehnik ženske pisave pa v zgodovinskem vmeščanju kulture smeha zunaj ritualnih praks in kulturno-politične subverzije vladajočih diskurzov – v področje epistemološke relevantnosti smehovnih tehnik kot pomembnega elementa kritike znanja in standardnih argumentacij. Poseben vidik kulture smeha bomo raziskovali v kontesktu ideologij: tabuji, cenzure, represija proti smehu.

Koordinatorica projekta: Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Svetlana Slapšak

Perspektive politike enakih možnosti v vzhodni srednji Evropi, 1998-2001

Namen projekta je raziskati razloge za nizko politično patricipacijo in odsotnost mehanizmov in akcij za promocijo enakosti spolov v postsocialističnih državah srednje vzhodne Evrope (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija). Analizo strukturnih, ideoloških in zgodovinskih dejavnikov bomo povezali z vprašanjem narave političnega sistema, strankarskih politik ter percepcije politike in skozi to optiko predstavili možnosti za transformacijo institucij in političnih tem.

Rezultat projekta: Vlasta Jalušič in Milica G. Antić, Ženske-politike-možnosti: perspektive politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi, Mirovni inštitut, 2001.

Koordinatorica projekta: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, Vlasta Jalušič

Sodelavke_ci na projektu: Katie Evans, Alenka Švab, Milica G. Antić, Roman Kuhar

Rodnostno vedenje Slovencev II., 1997-2000

Namen raziskovalnega programa je odkrivanje in pojasnjevanje dejavnikov nastajanja in uveljavljenja novih vzorcev partnerskega in reproduktivnega vedenja, značilnega za naše prebivalstvo. Raziskave na tem področju v tujini in pri nas so pokazale, da je rodnostno vedenje dinamičen proces, ki ga je potrebno spremljati s ponavljajočimi anketami vsakih nekaj let. Le tako se družba lahko ustrezno odziva na spremembe v strukturi prebivalstva in oblikuje strategije varovanja reproduktivnega zdravja. Delo raziskovalne skupine bo usmerjeno v odkrivanje motivacijskih mehanizmov za starševstvo in značilnosti skupin s tveganimi reproduktivnimi, spolnimi in kontracepcijskimi vedenjskimi vzorci (splav, prezgodnje in prepozno odločanje za starševstvo, nevztrajnost uporabe in neustrezni izbor kontracepcije).

Rezultat projekta: Mateja Kožuh-Novak, Dunja Obersnel Kveder, Majda Černič Istenič, Milivoja Šircelj, Vasja Vehovar, Rodnostno vedenje Slovencev, Založba ZRC, 1998.

Koordinator projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akakdemije znanosti in umetnosti