Vidne znanstvenice na Fakulteti za elektrotehniko ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti

Leta 2016 je Generalna skupščina združenih narodov z resolucijo utemeljila mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ki ga obeležujemo 11. februarja, z namenom doseči polno in enako udeležbo žensk v znanosti. Kar zadeva udeležbo obeh spolov na študijskih smereh, diplomantke v Sloveniji že prevladajujo nad diplomanti, a je položaj žensk povsem drugačen na področju akademskih zaposlitev, kjer je večina rednih in izrednih profesorjev moških. Predsednica Komisije za enake možnosti, astrofizičarka dr. Andreja Gomboc, zaposlena na Univerzi v Novi Gorici, je ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti opozorila tudi na nizko zastopanost žensk na tako imenovanem STEM področju: naravoslovne znanosti, tehnologija, inženirstvo in matematika. Med razlogi za takšno stanje je omenila tudi stereotipe o vlogi spolov in njihovih talentih, ki dekleta usmerjajo stran od tovrstnega študija. Predsodki so vidni tudi na področju podeljevanja nagrada, je izpostavila Gomboc, saj je med lanskoletnimi Zoisovimi in Puhovimi nagrajenci le 12 odstotkov žensk. Podobno nizko zastopanost raziskovalk pri podeljevanju nagrad smo ugotavljali tudi znotraj naše inštitucije ZRC SAZU o čem si lahko več preberete tukaj. Gomboc je še dodala, da tovrstni podatki razkrivajo da okolja, v katerih delajo raziskovalke, njihovih dosežkov ne vrednotijo enako kot dosežkov moških kolegov. 

Da bi posegli v tovrstne predsodke so letos na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani na pobudo dr. Emilije Stojmenove Duh, raziskovalke in docentke  z iste fakultete, pripravili razstavo o prodornih slovenskih in tujih znanstvenicah. Med drugim so znotraj razstave prvič ugotovili, kdo je bila prva ženska, ki je na Fakulteti za elektrotehniko pridobila doktorat s področja elektrotehnike; to je bila Stanislava Šurležanoska leta 1975. 

Sicer pa razstave niso namenili samo tistim ženskam, ki so bile prve v disciplini, ampak tudi tistim, ki so premaknile disciplino en korak naprej. Med predstavljenimi znanstvenicami so tudi Hedy Lamarr, katere izum je med drugo svetovno vojno sicer naletel na gluha ušesa, vendar pa je mnogo kasneje postal pomemben temelj sodobne brezžične tehnologije, Annie Easley, pionirka pri uporabi prvih računalnikov in ena redkih Afroameričank na svojem področju, in Marinka Žitnik, ki se v svojem laboratoriju na Harvardu in Inštitutu Blavatnik osredotoča predvsem na uporabo strojnega učenja v znanosti in medicini, in druge. 

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti so na Fakulteti za elektrotehniko pripravili tudi nalepke, ki so jih nalepili na vidna mesta in tako opozorili na prisotnost znanstvenic. Na Fakulteti za elektrotehniko je med zaposlenimi pedagogi, raziskovalci, asistenti in znanstvenimi sodelavci približno 20 % žensk, a pravijo, da se s podobnimi in drugimi akcijami prizadevajo, da bi jih bilo še več.