Pandemijo Covid-19, tako kot njene družbene posledice, ne gre ločiti od dinamik med spoli, opozarjajo številne nevladne organizacije, raziskovalci in mediji. Nasilje v družini, dodatno skrbstveno delo, večja revščina, a tudi višja umrljivost zaradi virusa, so le nekatere od spolno zaznamovanih posledic pandemije. Tako večina raziskav ugotavlja, da je umrljivost od Covida-19 večja pri moških, pri čemer navajajo različne razloge, od dejstva, da več moških kadi, do vpliva različnih hormonov na človeško telo. Po drugi strani, na večjo ogroženost žensk vpliva dejstvo, da te predstavljajo dve tretjini zdravstvenega osebja na globalni ravni. Ženske opravljajo delo medicinskega, tehničnega in negovalnega osebja, ki je najbolj neposredno v kontaktu z obolelimi. Večina zaposlenih v trenutnih žariščih pandemije, domovih za ostarele, so prav tako ženske. Posledica tega je, da bi se lahko okužilo več žensk kot moških in bi virus, kljub manjši umrljivosti, lahko bolj prizadel prav njih.
A okužbe še zdaleč niso edina posledica pandemije, ki je zaznamovana z razmerjem med spoli. Če so moški morda bolj ranljivi na virus v smislu bolezni, velika večina raziskav opozarja, da družbeni učinki pandemije bolj prizadanejo ženske. Te so denimo tiste, ki tradicionalno prevzemajo skrb za gospodinjske opravke, nego in vzgojo otrok ter skrb za ostarele v družini. V času zapiranja vrtcev, šol in služb zaradi pandemije, se skrbstveno breme skupaj z vodenjem gospodinjstva in pripravo obrokov, ki so ga delno prevzemale vzgojne in varstvene inštitucije ter konzumacija hrane izven doma, večinoma seli nazaj na ženske.
Istočasno se pričakuje in obenem že beleži porast nasilja v družini. Stres, večja poraba alkohola in finančna negotovost zaradi posledic pandemije, naj bi povzročili dodatno tveganje za partnersko nasilje in nasilje v družini. Na realne učinke te predpostavke opozarjajo primeri iz Kitajske, kjer beležijo trojni porast v prijavah družinskega nasilja, ki so ga v 90% primerih povezali s pandemijo. Drugod, denimo v Sloveniji, se število klicev na pomoč ni povečalo, a domnevno zato, ker so ogroženim v času samoizolacije omejeni dostop do pomoči in možnost prijave nasilja.
Omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev pesti veliko število družbenih skupin, a iz perspektive spola je še posebej problematičen vpliv na ženske reproduktivne pravice, saj je denimo otežen dostop do kontracepcijskih sredstev in pravice do splava, kot je bilo zabeleženo v ameriških zveznih državah Texas in Ohio.
Pričakovati je tudi, da bodo ženske občutile močnejše posledice napovedane ekonomske recesije in sprememb na trgu dela. Ženske so v večjem deležu zastopane v tako imenovanih fleksibilnih oblikah dela, nerednega in projektnega dela ter dela za skrajšani ali polovični delovni čas. Zato so lažje odpustljive, v večjem delu sveta pa takšne oblike dela ne nudijo zdravstvenega in socialnega varstva. Specifične socialne in ekonomske posledice zaposlenih za polovični delovni čas smo občutili tudi v Sloveniji. Dosedanji vladni ukrepi za blažitev posledic koronavirusa so omogočili tudi pomoč samozaposlenim v obliki prispevkov za socialno varsto s strani države in mesečnega temeljnega dohodka. A so iz interventnega zakona (vsaj zaenkrat) izpuščeni tisti samozaposleni, ki koristijo pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva. Med tovrstnimi zaposlenimi so večinoma ženske.
Poleg tega, nekateri opozarjajo, da bo večina pomoči namenjena proizvodnji in dejavnostim, v kateri so večinoma zaposleni moški in ne storitvenim dejavnostim, v katerih večinoma delajo ženske.
Perspektivo spola je zato treba upoštevati pri razumevanju zdravstvenih, ekonomskih in družbenih posledic pandemije Covid-19 ter pri snovanju meril, ki naj bi blažili njene rušilne učinke.
Informacije, objave in različni viri podatkov o učinkih pandemije iz perspektive spola, ki smo jih uporabili tudi v tej objavi, so na voljo na straneh organizacij Data 2x in Center for Feminist Foreign Policy.