Republika Slovenija se je v nekaj ključnih uradnih strategijah in resolucijah zavezala, da bo podprla oblikovanje načrtov za enakost spolov v javnih raziskovalnih zavodih. Vendar ta zaveza zaenkrat ostaja na deklarativni ravni, saj ne obstajajo mehanizmi spodbud, kot je na primer program Athena SWAN v Veliki Britaniji, s katerimi bi Ministrstvo za izobraževanje dejansko podpiralo vzpostavljanje tovrstnih načrtov v akademskih institucijah. Brez finančnih ali strukturalnih spodbud se za enkrat načrti za enakost spolov na slovenskih akademskih institucijah oblikujejo praktično izključno kot del temu namenjenih evropskih projektov (npr. PLOTINA, CHANGE, R&I PEERS, GEARING ROLES). Poglejmo, kako uradni dokumenti predvidevajo spodbujanje oblikovanj načrtov za enakost spolov v Sloveniji.
Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (v nadeljevanju Resolucija o raziskovalni strategiji) je, v namen doseganja cilja »Izboljšati karierne priložnosti za raziskovalce in vključitev načela enakih možnosti spolov« (poglavje 4.1, cilj št. 5), med drugim predvidevala da bi Ministrstvo za izobraževanje in Ministrstvo za gospodarstvo izdelala Akcijski načrt za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov, ki bi opredeljeval konkretne aktivnosti na tem področju (ukrep št. 34). Ob pomoči Komisije za ženske v znanosti naj bi se tudi podpirale promocijske dejavnosti ter sledilo načelu uravnoteženega zastopanja obeh spolov pri imenovanju delovnih teles v pristojnosti Ministrstva. V skladu s to Resolucijo bi morala Vlada sprejeti Akcijski načrt leta 2012, to je še vedno imela za cilj leta 2017 (vidi Poročilo o uresničevanju Resolucije 2015-2017, str. 80, 84), a se to do danes ni zgodilo. Tudi Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020 (v nadaljevanju Resolucija za enake možnosti) je predvidevala, oz. pričakovala, da bo ta nikoli uresničeni Akcijski načrt opredelil cilje in ukrepe v zvezi z zagotavljanjem enakosti spolov v raziskovanju (poglavje 2.3.1). Naj omenimo še, da Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 direktno ne naslavlja vprašanja enakosti spolov. To so bile zamujene priložnosti, da se podrobno določi, kako bi država konkretno podprla enakost spolov na področju znanosti.
Poleg omenjenega pa je Resolucija za enake možnosti postavila za cilj »povečanje udeležbe žensk v znanosti in visokem šolstvu in izboljšanje njihovega položaja«, kar naj bi se doseglo s sprejetjem usmeritev in strategij za odpravljanje ovir v akademski karieri žensk (poglavje 2.3.2, podpoglavje II). V ta namen je Slovenska strategija krepitve evropskega raziskovalnega prostora 2016–2020 (v nadeljevanju Slovenska ERA strategija) za eno izmed prioritet določila »vključitev načela enakosti spolov na področju raziskav«. S svojim sodelovanjem v Evropskem raziskovalnem prostoru (European Research Area – ERA) se je Slovenija »zavezala, da bo odpravila zakonodajne in druge ovire za izboljšanje kariernih možnosti žensk in moških v skladu z načeli enakih možnosti spolov, izboljšala spolno neuravnoteženost v odločanju ter okrepila vidik enakih možnosti spolov v vsebinah raziskovalnih programov in projektov« (vidi Slovenska ERA strategija, str. 18). Treba je omeniti, da Ministrstvo za izobraževanje na podlagi načrtov uresničevanja Resolucije za enake možnosti podpira delovanje Komisije za enake možnosti na področju znanosti (naslednica Komisije za ženske v znanosti), sodeluje v mednarodnih mrežah (ERAC SWG GRI), projektih (Gender-Net, GENDERACTION) in raziskavah (She Figures) ter skrbi, da je sestava teles v njegovi pristojnosti uravnotežena po spolu. Praktično vse te ukrepe ponovi Slovenska ERA strategija (vidi str. 20), vendar sistemsko spodbujanje enakosti spolov v znanosti, ki zahteva tudi sistemske spremembe, tudi tukaj izostane.
Slovenska ERA strategija sicer omenja Akcijski načrt za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov, vendar ne kot nekaj kar bi Vlada pripravila, ampak kot dokument, ki bi ga morale sprejeti javne raziskovalne organizacije (cilj št. 18, na str. 19). Ustvarja se zmeda s tem, ko se enako imenujeta načrt Vlade in načrt raziskovalne inštitucije, ob tem pa se ustvarja tudi lažni vtis, da gre za uresničevanje na začetku omenjene obljube iz Resolucije o raziskovalni strategiji.
Še več, Slovenska ERA strategija daje nejasen vtis, da bi moralo priti do spremembe zakonodaje, ki bi ocenjevanje akademskih institucij za institucionalno financiranje pogojevalo z zahtevo po sprejetju akcijskih načrtov za enakost spolov (cilj. št. 17, str. 19). Poleg tega, da je ta cilj zelo nedorečeno zapisan, tudi ni predvideno kako se ga bo doseglo, saj seznam načrtovanih ukrepov na tem področju ne vsebuje nikakršnih sprememb zakonodajnega okvira. Po drugi strani je eden od predvidenih ukrepov »oblikovanje akcijskih načrtov za izboljšanje kariernih možnosti za raziskovalce v vseh obdobjih kariere in zagotavljanje načela enakih možnosti spolov na javnih raziskovalnih inštitutih«, eden od kazalnikov uspešnosti strategije pa je »delež JRO, ki imajo gender equality plans« (glej Slovenska ERA strategija, str. 20–21). Na ta način je bilo »zakonodajno breme« oz. odgovornost za ukrepanje z vladnih organov preloženo na organizacije, ki opravljajo raziskovalno dejavnost. Poročilo o izvajanju Slovenske ERA strategije sicer pravi, da bi se »akcijski načrti morali razvijati istočasno s pripravo novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti« (str. 21). Vendar pa ne pojasnjuje jasno, kako bodo strukturne zakonodajne spremembe resnično povečale enake možnosti vseh, ki delajo na področju znanosti.
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti je sicer bil v pripravi, predlog zakona, ki je bil poslan v javno obravnavo aprila 2019, pa je v členu 72. določal: »Za zagotavljanje enakih možnosti spolov javne raziskovalne organizacije sprejmejo in izvajajo progam ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnavajo njegove učinke in o njih poročajo v okviru rednih letnih poročil«. Takšni zakonski določbi manjka element sankcije, ki bi zagotovil, da se jo dejansko spoštuje. Zaradi tega je Komisija za enake možnosti na področju znanosti predložila vključitev indikatorjev s področja enakih možnosti spolov med obvezne kazalnike kakovosti, ki določajo ocenjevanje šestletnih pogodb o financiranju raziskovalnih institucij (kar je bila tudi noviteta tega zakonskega predloga). Tudi skupina Alt+G (Skupina za vzpostavljanje alternativnih infrastruktur za enakost spolov v akademskih ustanovah), ki jo koordiniramo na ZRC SAZU, je v kasnejši obravnavi delovne skupine za pripravo predloga zakona podala enak predlog. Zakonodajni postpek se je upočasnil s spremembo vlade marca 2020, nova verzija zakonskega predloga pa je bila poslana v medresorsko vsklajevanje v začetku septembra 2020. Nov predlog zakona ima enako določilo (v čl. 80) kot prejšnja verzija, se pravi da predlog Komisije za enake možnosti in skupine Alt+G ni bil upoštevan.
Tako so, zaenkrat, akademske ustanove deklarativno »spodbujane« k sprejetju načrtov za enake možnosti spolov, a se to ne odraža v nobenih konkretnih strukturnih podpornih ukrepih (npr. dodatno financiranje), prav tako pa ti načrti niso določeni kot sankcionirana zahteva (npr. niso pogoj v postopku akreditacije). »Breme« sprejemanja načrtov za enakost spolov je tako preloženo na akademske ustanove, brez jasnih smernic, na kakšen način bodo imele te ustanove od tega koristi (razen moralne).