V teh dneh sta minili dve leti, odkar je zavod Urbana Vrana prvič izvedel tako imenovano feministično turo po Ljubljani. Prvo idejo za sprehod po izbranih mestnih točkah, ki naj osvetli zamolčane ali pozabljene zgodbe žensk iz mestne in širše zgodovine, je predstavil Gregor Bulc, direktor zavoda. K uresničitvi ideje je povabil Jasmino Jerant, feministično aktivistko, nekdanjo urednico edine feministične radijske oddaje pri nas, Sektor Ž na Radiu Študent ter nekdanjo sodelavko festivala Rdeče zore, ki je magistrirala na Srednjeevropski Univerzi v Budimpešti iz političnih znanosti in ki k feminističnemu sprehodu po Ljubljani prispeva tudi kot politologinja.
Vsebinsko zasnovo sta zaokrožila skupaj, Jasmina pa je nato začela z vodenjem. Kot prvo vodilo svojega pristopa izpostavlja izogibanje moraliziranju: »Najlaže je govoriti o tem, kakšen je patriarhat in kaj bi bilo treba spremeniti. A skušamo raje pustiti, da vsaka udeleženka in udeleženec sama razmislita o zgodbah, ki sta jih slišala. Skozi pripovedno posredovanje se lepše razkriva, kako je zgodovina spregledala ženske,« pravi Jasmina. Poleg tega tura vsebuje uprizoritvene elemente in ima posebno dramaturgijo z elementi presenečenja in humorja, ki jo je pomagal izoblikovati režiser Mare Bulc. »V današnjem času smo navajeni tabloidnega, mamljivega in šokantnega podajanja informacij, in če bi hoteli, bi lahko tudi to turo zasnovali na šokanten, celo morbiden način«. A si želijo prav nasprotno, zato je tura zasnovana kot načrtni poskus, da se od tega oddaljijo.
Vsebinsko zasnovo sta zaokrožila skupaj, Jasmina pa je nato začela z vodenjem. Kot prvo vodilo svojega pristopa izpostavlja izogibanje moraliziranju: »Najlaže je govoriti o tem, kakšen je patriarhat in kaj bi bilo treba spremeniti. A skušamo raje pustiti, da vsaka udeleženka in udeleženec sama razmislita o zgodbah, ki sta jih slišala. Skozi pripovedno posredovanje se lepše razkriva, kako je zgodovina spregledala ženske,« pravi Jasmina. Poleg tega tura vsebuje uprizoritvene elemente in ima posebno dramaturgijo z elementi presenečenja in humorja, ki jo je pomagal izoblikovati režiser Mare Bulc. »V današnjem času smo navajeni tabloidnega, mamljivega in šokantnega podajanja informacij, in če bi hoteli, bi lahko tudi to turo zasnovali na šokanten, celo morbiden način«. A si želijo prav nasprotno, zato je tura zasnovana kot načrtni poskus, da se od tega oddaljijo.
Feministični pohod se začne na Gornjem trgu, nadaljuje po stari Ljubljani, se ustavi pri parlamentu in vrne v staro središče. Danes turo vodi že pet vodičk, vsaka z različnimi feminističnimi ozadji in dojemanji. Vse se praviloma ustavijo na istih točkah, a ima vsaka pravico, da zgodbo pove po svoje oziroma poudari, kar se ji zdi najbolj pomembno. Medtem ko gredo po mestu, se sprehajajo skozi različna časovna obdobja, od časa pred 2000 leti do danes, a se velik del ture vendarle posveti 19. stoletju in prvim bojem za volilne in socialnoekonomske pravice. Med drugim spregovorijo o Slovenskem društvu učiteljic, ustanovljenem 1898, ter Splošnem slovenskem ženskem društvu, ki sta ga leta 1901 ustanovili Franja Tavčar in Josipina Vidmar. »Drugo polovico 19. stoletja posebej poudarjamo zato, ker se pogosto pozabi, da smo že takrat pri nas imeli feministični boj. Nato se posvetimo obema vojnama pa tudi obdobju po drugi svetovni vojni, kjer poudarjamo, da je veliko pravic, jih imamo danes, dediščina socializma, Protifašistične fronte žensk (AFŽ) in predvsem Vide Tomšič,« pojasnjuje Jasmina. Izpostavijo še gibanja LGBT in moderna aktivistična feministična gibanja iz 80. letih prejšnjega stoletja, ki prav tako nosijo ogromne zasluge za današnje pravice.
Del feministične ture je tudi obujanje spomina na posameznice, katerih delo je pogosto utonilo v pozabo ali pa nikoli ni bilo priznano, kot so arhitektke, skladateljice, književnice, prve diplomantke in prve doktorice znanosti. Na svoji poti se ustavijo tudi pred stavbami SAZU in ZRC SAZU. Takrat povedo, da je od več kot 90 rednih in izrednih članov in članic SAZU manj kot 10 žensk, trenutno štiri redne članice in pet izrednih. Izpostavijo zadnjo imenovano redno članico Tatjano Avšič Županc, virologinjo, ki je zaslužna za odkritje povezave med virusom Zika in mikrocefalijo. Njeno delo služi kot slikovit primer za oporekanje vztrajnemu mnenju, da ženske niso sposobne delovanja v naravoslovnih znanostih.
Sprehod po zgodovini se ne izogne refleksiji sedanjega časa. »Rada poudarjam, da moramo paziti, da ne izgubimo pravic, ki so bile težko pridobljene. Stvari niso idealne in nismo pridobile vsega, kar bi morale, a po drugi strani imamo veliko, kar moramo ceniti; denimo zelo dober dostop do ženske zdravstvene oskrbe, za katero se moramo spet zahvaliti AFŽ z Vido Tomšič na čelu«. Zaradi velikega interesa in številnih lastnih idej v zavodu Urbana Vrana pripravljajo novo feministično turo, ki bo sledila drugačni trasi in obudila nove zgodbe. Tura priteguje različne generacije, a Jasmina pravi, da najraje vidi, ko se na turi znajdejo starejši. »To je generacija, ki smo ji veliko dolžni in jim ogromno pomeni, da to opazimo«. Videti je, da na ta način feministična tura izvaja tako imenovani »spominski aktivizem« in skrbi za to, da dosežki preteklih generacij ne izginejo iz kolektivnega spomina.