Rezultati ankete med zaposlenimi o dojemanju enakosti spolov na ZRC SAZU

V okviru mednarodnega projekta R&I PEERS– Pilotne izkušnje za izboljšanje enakosti spolov v raziskovalnih organizacijahsmo julija 2018 na ZRC SAZU izvedli spletno anketo med zaposlenimi, v kateri je sodelovalo 180 oseb, kar predstavlja 53 % zaposlenih. Odzvalo se je več raziskovalnega kot podornega osebja, zato anketa predstavlja stališča predvsem slednjih. Zanimalo nas je, kako dojemajo enakost spolov na naši ustanovi, ter kakšen odnos imajo do obstoječih in predlaganih ukrepov za zagotovitev enakosti spolov.

Rezultati analize so pokazali, da velika večina zaposlenih na ZRC SAZU (80%) deli mnenje, da sta oba spola deležna enake obravnave in da imajo ženske enake možnosti uresničevanja svojih delovnih potencialov ter enak dostop do organov odločanja in vplivanja v njih. Enako menijo, da ne prihaja do razlik med spoloma glede finančnih nadomestil, dodeljevanja nagrad, medijske pozornosti in dostopa do položajev. Velik del zaposlenih na ZRC SAZU (68%) ocenjuje ponudbo storitev svoje delovne organizacije, namenjene usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja kot ustrezno, pri čemer tako mnenje deli več moških kot žensk. Še v večji meri (v 90%) se zaposleni na ZRC SAZU strinjajo, da bi se z možnostjo dela na daljavo in od doma ter prilagodljivim delovnikom/urnikom ti pogoji lahko še izboljšali.

Ob tem velja poudariti, da gre za subjektivne zaznave, saj sta analizi praks nagrajevanja in promoviranja znanstvenih rezultatov pokazali, da obstajajo vidne razlike med spoloma. Rezultati še pokažejo, da so tisti, ki ne zaznavajo razlik, bolj prisotni med raziskovalci na višjih položajih kot pa med raziskovalkami, še posebej tistimi na začetku kariere. Iz rezultatov lahko sklepamo, da ženske v večji meri zaznavajo neenakosti med spoloma kot moški.

Stališča raziskovalcev na višjih položajih in raziskovalk na nižjih položajih se razhajajo tudi pri odnosu do obstoječih in predlaganih ukrepov za odpravljanje neenakosti. Ukrepi v zaposlovalnih praksah, kot so vpeljava spolno občutljivih razpisov, spolno uravnoteženi odbori in izogibanje spolni pristranskosti v postopkih izbora novega kadra, ne uživajo zelo močne podpore (40%), med manj zavzetimi podporniki pa prevladujejo moški, zlasti tisti na višjih pozicijah. Do perspektive spola v raziskovalnih praksah precejšen del nima mnenja (44%), med tistimi, ki menijo, da je tovrstno perspektivo treba upoštevati pa prevladujejo raziskovalke na nižjih (53%) in višjih (49%) pozicijah. Neenaka stališča se odražajo tudi pri oceni ukrepov, namenjenih izboljšanju enakosti med spoloma na ZRC SAZU. Med njimi največ podpore, zlasti med ženskami vseh opazovanih statusov, dosegajo mehanizmi prijavljanja nespoštljivega ravnanja, zlorabe in spolnega nadlegovanja, čemur sledita ukrepa, namenjena ozaveščanju in informiranju o obstoječi zakonodaji in organiziranju dogodkov in programov, namenjenih promociji žensk v znanosti. Ukrepi, kot so uvedba podiplomskega študija spolov, vpeljava odbora za enake možnosti ter raba spolno občutljivega jezika, so deležni manjše podpore tudi med ženskami.

Podrobni rezultati so na voljo na tej povezavi.