Predstojnica Družbenomedicinskega inštituta, ki je obenem vodilni partner programa Omra (akronim za akronim za program z naslovom Z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja motenj razpoloženja). V času izbruha pandemije so z ekipo nadaljevali izvajanje delavnic za ozaveščanje (predvsem ranljivih skupin) prebivalstva, ki so jih preselili na splet.
»Izbruh epidemije COVID-19 in ukrepi za preprečevanje okužb so sovpadli z začetkom nadaljevanja nadgradnje programa OMRA (Opismenjevanje o motnjah razpoloženja). Kdo bi si mislil, da bo prvo projektno srečanje sodelavcev, ki je potekalo v živo v začetku meseca marca, tudi zadnje v živo v letošnjem letu … Ekipa se je glede na predhodno skupino, ki je orala ledino temu projektu, močno okrepila. Nova partnerja nevladnih organizacij Projekt Človek in Altra sta poleg okrepljene ekipe Inštituta Karakter rezultirala v spolni sestavi ekipe, ki sedaj ni zgolj žensko obarvana. Namreč, moški sodelavci na področju skrbi za duševno zdravje tako v vlogi strokovnjakov kot raziskovalcev so redke ptice, kar se je odražalo do nedavno tudi v skupini OMRA.
Epidemija se je razvijala in njenih posledic je bilo do poletja vse več. Zaradi občutka stresa so se mnogi prebivalci počutili slabše. Pri mnogih so se pojavili občutki napetosti, nemira, nespečnosti, nestrpnosti, žalosti, malodušja in tesnobe. Dostop do strokovne pomoči je bil zaradi epidemije izjemno omejen, če že ne povsem onemogočen. Zato smo se v programu OMRA usmerili v preventivne aktivnosti in pripravili vrsto obvestil in usmeritev, kako se v teh časih soočiti z duševno stisko, ter jih distribuirali javnosti preko spleta, družbenih omrežij in medijev. Izkazalo se je, da so te aktivnosti naletele na izjemno dober odziv. Zato smo v jesenskem času začeli izvajati spletne delavnice opismenjevanja o motnjah razpoloženja ‘Stres povzroča stiske, okrepite svoje moči!’, kjer smo našim običajnim vsebinam dodali še dodaten poudarek, kako med epidemijo poskrbeti za dobro duševno zdravje. Ugotavljamo, da imajo delavnice zelo dober obisk in so dobro sprejete tudi v spletni različici. Zanimivo, med obiskovalkami in obiskovalci naših delavnic prevladujejo ženske – kar 93% jih je. Kar gre z roko v roki tudi z družbeno predstavo moškosti: moški morajo biti močni, neomajni, ne smejo jokati ali kazati svojih šibkosti.
V času epidemije smo v naši raziskovalni skupini zelo hitro prešli na spletne platforme, za mnoge aktivnosti se je izkazalo, da jih opravimo hitreje in bolj učinkovito kakor pa v živo in na terenu. Tudi za izvajanje intervjujev in fokusnih skupin, za katere je bilo še do nedavnega nepredstavljivo, da bi jih izvajali na spletu, se je izkazalo, da jih lahko izvedemo taka. Seveda pa ima vsaka oblika svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti …
Nauk zgodbe, ki smo ga potegnili iz aktualnega stanja: verjetno bomo tudi po izteku epidemije in ukrepov ohranili nekatere oblike dela na spletnih platformah. Da bi ublažili digitalni stres, ki se s podaljševanjem ukrepov vse bolj razrašča tudi v naši ekipi, pa si vsi skupaj želimo čim prej tudi srečanj v živo in neposredne izmenjave izzivov in radosti, ki krasijo naša raziskovalna prizadevanja. Da se ne bo izkazalo, da je kovačeva kobila …
Za konec bi dodala še, da naša branža nima težav z enakopravnostjo žensk, saj na področju skrbi za duševno zdravje tako rekoč ni moških in se zelo trudimo poiskati jih, da jih vključimo v raziskovalno delo in ostale aktivnosti, ki jih izvajamo na tem področju.«