V okviru projekta R&I PEERS– Pilotne izkušnje za izboljšanje enakosti spolov v raziskovalnih organizacijahsmo na Inštitutu za kulturne in spominske študije izdelali dve analizi, ki obravnavata prakse nagrajevanja in promoviranja znanstvenih dosežkov na ZRC SAZU. Analizi sta pokazali na določene vzorce v omenjenih praksah ter nesorazmerja v zastopanosti raziskovalk_cev po spolu, nazivu, disciplini in drugih merilih.
Analiza praks nagrajevanja temelji na podatkih o nagrajencih_kah in nominirankah_cih za nagrade ZRC SAZU v obdobju preteklih dvajsetih let, in sicer za Zlati znak ZRC SAZU, Srebrni znak ZRC SAZU, ter priznanji Zaslužna_i raziskovalka_ec ZRC SAZU in Častni_a član_ica ZRC SAZU. Trenutno je na ZRC SAZU zaposleno več raziskovalk kot raziskovalcev, a podatki kažejo, da so večino nagrad prejeli raziskovalci. V vseh kategorijah prevladujejo moški, tako je denimo Zlati znak prejelo 18 moških in 9 žensk, Srebrni pa 10 moških in 5 žensk. Častna članica ZRC SAZU ni postala niti ena ženska.
Analizirali smo tudi razmerje med predlaganimi kandidatkami in kandidati za nagrado. Izsledki so pokazali, da število nominirancev presega število nominirank, a se kljub temu večjega števila nagrajencev ne da razložiti samo z domnevo, da se žensk ne predlaga za nagrade. Ženske so predlagane, čeprav v nekoliko manjši meri, a je razmerje med predlaganimi kandidatkami in nagrajenkami ter kandidati in nagrajenci spet bolj »ugodno« za moške.
Analiza praks promoviranja znanstvenih dosežkov raziskovalk_cev ZRC SAZU temelji na podatkih o objavah v spletnih medijih, ki omenjajo konkretno raziskovalko_ca. Analizirali smo 125 novic s profila ZRC SAZU na družbenem omrežju Facebook, objavljenih od aprila 2016 do decembra 2018, in 51 novic s spletne strani ZRC SAZU, objavljenih od oktobra 2018 do januarja 2019.
Primerjava je pokazala izrazite razlike v praksi promoviranja znanstvenih dosežkov. Medtem ko so v objavah na Facebooku enakomerno zastopani raziskovalke in raziskovalci različnih nazivov in z različnih inštitutov, pa v objavah na spletni strani ZRC SAZU nad objavami o raziskovalkah izrazito prevladujejo objave o raziskovalcih, in zatem objave o raziskovalcih_kah z višjimi znanstvenimi nazivi, pri čemer so inštituti neenakomerno zastopani. Na profilu Facebook prevladujejo posredovane medijske vsebine, ki omenjajo določenega raziskovalca_ko. Ista vsebina je najbolj zastopana tudi na spletni strani ZRC SAZU, a ji po številčnosti takoj sledijo obvestila o udeležbah na konferencah.
Obe analizi napeljujeta na potrebo po samorefleksiji v delovanju naše in drugih akademskih ustanov ter premislek o bolj vključujočih pristopih v promoviranju znanstvenih dosežkov in nagrajevanju raziskovalk_cev. V obravnavanih konkretnih primerih pa analizi odpirata vprašanje potrebe po načrtovanju jasno definirane, premišljene in koordinirane promocijske strategije in prakse nagrajevanja na ZRC SAZU.